Hojla TT! Mislim, da še daleč nisi edina ženska pri približno teh letih s približno toliko starim tipom s približno takim problem: v razmeroma dolgotrajni zvezi, v kateri nič več rosno mladi moški “ne razmišljajo o prihodnosti”, kar ponavadi ni res niti pod razno. Ali s strahom razmišljajo o skupni prihodnosti s katero koli žensko (dober znan primer je George Clooney, ki je brcal pa brcal do nedavno, do prek petdesetega leta, pa ga je potem le ena spravila pred oltar – sam se je zgovarjal na ponesrečen prvi zakon v mladosti, kar je bil bla bla bla), kar so moški, ki imajo čisto prave fobije pred resnimi razmerji, poroko, družino in tako naprej. Ali pa so se premislili in jim je žal, da so se odločili za skupno življenje z določeno žensko, ker mislijo – oprosti, ampak tako je – da lahko za to najdejo boljšo, lepšo, pametnejšo, sposobnejšo in tako naprej (kot ta Clooney, ki je našel še kar lepo, pa skrajno pametno in sposobno).

Zate je prepozno, vsem drugim pa bi svetoval en podrobnejši nekoliko dolgotrajnejši resen pogovor o prihodnosti preden se odločijo kupiti stanovanje v paru z moškim, ker se je brez tega veliko lažje raziti. Tvoj problem je, po mojem, med tistimi težjimi problemi te vrste, pa ne zato, ker bi tvoj mislil, da je poroka ničvreden papir zaradi ločitve staršev (to je prav tako bla bla bla, saj se ne spomni niti tega koliko let je imel – če bi ga tako zelo udarilo, bi se zelo natančno spomnil vsega, tudi razloga za ločitev). Ta je samo kamuflaža. Pri 34-tih letih in po šestih skupnih letih, od tega dve leti pod skupno streho, bi že moral razmišljati ne samo o prihodnosti, ampak o prihodnosti s teboj. Verjamem, da te najbolj razpiz… kot ti reče, da se o tem ne misli pogovarjati. To je nesramno in žaljivo. Še huje se mi zdi to, da te po tistem, ko si ga za en teden zapustila, vmes “ni niti enkrat kontaktiral”.

Kaj pa, če te ne bi bilo nazaj mesec ali dva ali dalj časa? Bi bilo enako? In bi, če bi ti na primer predlagala, da se razideta in rešita problem s skupnim stanovanjem, ravnal enako? Občutek imam, da bi… Mičkeno me preseneča, da je bil vseeno za skupen nakup stanovanja, ker bi ti lahko pomenilo, da je vsaj takrat pomislil na prihodnost. Je bil pobudnik on, ali si bila ti? To, da pri seksu bolj reagira kot daje pobudo me še najmanj moti (nič ni narobe, če daje pobudo tisti v paru, ki ima močnejši libido, in se drugi seksa ne brani). Moti pa me ta njegova druga lenoba (žarnica pa to…). Če rabi žensko v glavnem samo kot kuharico, perico in likarico, draga TT, naj se vrne v preteklost, ali naj jih najame in plačuje. Posebno zato, ker se o prihodnosti ne misli pogovarjati. To, da ne ve, kaj bi rad v prihodnosti, ali da ne razmišlja o njej, posebno pa to, da se o njej ne misli pogovarjati in da ni odreagiral na tvoj enotedenski odhod, verjetno pomeni, da si je ne želi s teboj. Tako se ne vede moški, ki te ljubi. Z moškim, ki se tako vede, si prav gotovo ne želiš skupne prihodnosti.

Mislim, da res zapravljaš čas z njim, ki očitno noče ustreči tvojim željam o otrokih in družini (glede poroke bi mu še pogledal čez prste, če bi za kazal zanimanje za ostalo), in da vajina zveza ne gre v to smer. Odločiti se boš morala sama. Tudi o tem, ali ima kakšen smisel podaljšani resen pogovor o tem, česa si želiš ti, in česa on (če sploh česa poleg zate premalo seksa, hrane, čistega perila in čistega stanovanja). Zdaj imaš mladih 32 let, vendar ali si želiš čez pet let biti na istem kot zdaj? Mislim, da ne. Zato si mi pisala.