Draga bralka!

Sama najbrž veš, kdaj si naredila največjo napako, zaradi katere si se znašla v položaju, v katerem si: sama s štirimi otroki, ker sta se s tem skrajno neodgovornim sebičnim moškim razšla. Ne prvič. Seveda je bila napaka zanositi pri petnajstih, ko si bila v bistvu še otrok, a se zgodi. Preštevilnim. To, da te je ta moški dve leti po rojstvu prvega otroka zapustil, bi ti moralo povedati, da ni dober zate in da zelo verjetno ni dober za nobeno žensko. To, da si ga poiskala tri leta kasneje in se odločila živeti z njim, je bila ta največja napaka, ki sem jo omenil na začetku. On te je skrajno grdo poniževal, ko ti je rekel, da te nima rad, in da nisi dobra “za nič drugega kot fuk“. In da vaju povezujejo samo še otroci. Ti pa praviš, da ga še vedno ljubiš kot prvi dan. Res?

Bolj mislim, da si v neke vrste odvisništvu ali celo ujetništvu, iz katerega se moraš rešiti. Omenjaš “mesece zdravljenja s tvoje strani”, zaradi katerega si se zelo spremenila na bolje in da na življenje gledaš bolj odprto. Morala bi mi povedati veliko več o tem, da bi vedel, kaj misliš s tem, a instikt mi pravi, da je ta moški tudi manipulator, ki te je prepričal, da ni vse njegova krivda. Ne vem, zakaj in za kaj kriviš tudi sebe. Nikar. Krivec je zelo očitno on, ki s svojim ravnanjem in besedami (pravi celo, da se lahko samo smeje nastalemu položaju) sramoti moški spol. Ne utrujaj se s krivdo. Kar je, je.

To, kar je zdaj pozitivno v tvojem življenju, je, da s tem moškim nisi več že štiri mesece. Na tem moraš graditi. Nobenih sprav, nobenega njegovega vračanja, ker se bo to, kar predobro poznaš, ponovilo. Verjetno v še slabši obliki. Razumem, da ti je težko, vendar bo iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec lažje. Čas res celi rane. Tudi ti boš s časom močnejša in lažje kos položaju, v katerem si se znašla. Posveti se otrokom in sebi. Naj ti pomagajo svojci, če ti lahko, kar je verjetno v tem grdem virusnem filmu brez znanega konca, v katerem smo vsi, verjetno težje, kot bi bilo v normalnih okoliščinah, a vseeno. Njega pa pozabi kot partnerja. Vseeno se poskusi z njim mirno in razumno dogovoriti o njegovi vlogi pri skrbi za otroke. To, kar mu mora biti jasno, pa je, da je med vama za vedno konec, da ni poti nazaj.

Zate je samo to lahko nov začetek. Tudi začetek iskanja sreče z nekom drugim, vendar ne hiti v nobeno novo razmerje, dokler ne boš zares prepričana, da si srečala res “dobrega” moškega, ne pa moškega, ki bo iskal samo seks. Sama veš, da tvoje iskanje nove ljubezni in sreče, ker imaš štiri otroke, ne bo lahko. A se bo zgodilo. Srečno!