Živjo, Brane! Naj ti predstavim svoj problem: v zvezo sem se spustila pri komaj 16 letih (sedaj sem stara 21 let in sem študentka). Trajala je vse do lani, ko sva s fantom končala zato, ker je bil egoističen, manipulativen in do mene ni kazal nobenega spoštovanja. Njegovega obnašanja in njegovih izpadov nisem več mogla prenašati. Čez en mesec sva se pogovorila. Rekel mi je, da se bo spremenil, da mu je žal, da bo sedaj bolje. Dala sem mu še eno priliko, saj verjamem v to, da si vsak človek zasluži drugo priložnost. Pred dvema tednoma sem ponovno srečala svojega dobrega prijatelja iz preteklosti. Odkar se druživa, sem resnično srečna. Zna me nasmejati, posluša me in zame skrbi kot za princesko. Kljub temu da sem v zvezi (moja čustva do fanta so se začela ohlajati, kar sem mu dovolj nadzorno pokazala in povedala), sem ga poljubila. Lahko samo rečem, da mi bo ta noč za vedno ostala v spominu. Bil je tako drugačen … Srce mi je začelo biti, kot da sem spet zaljubljena 13-letnica. Ko se začnem s fantom pogovarjati o tem, da se je moja ljubezen ohladila, se dere name: "Zihr maš druzga, je*i se. Sam učiš se, men se je** za ta tvoj fax, k nis nikol fraj takrat ko jst. Itak ne boš dobila šihta". Sedaj ne vem, kako naprej, in nujno potrebujem tvoj odgovor. Čeprav mi moj razum pravi, naj ga končno pustim, me je strah, da bi ga morda začela preveč pogrešati in bi hotela ponovno biti z njim. Vem, da bi v tem primeru spet pozabila vse njegove žalitve. Zavedam se, da imam 'prijatelja', ki bi zame naredil vse, ampak se bojim biti spet prizadeta in nesrečna. Kot vidiš, sem res zmedena in pri svojih komaj 21 letih sem si že zelo 'natrenirala' živce. Upam, da mi boš znal pomagati. Hvala ti, pa lep pozdravček, Pony