Verjamem, da boli. To, da te nekdo ljubi in te ima rad, moraš čutiti, videti in ja, se strinjam, vsaj občasno tudi prebrati. Če ti to nekdo samo zatrjuje, da te ljubi in te ima rad, pa ti tega ne pokaže, in tega ne čutiš, so vse besede, pa naj so še tolikokrat ponovljene, zaman, ker so lahko natančno to, samo besede brez vsebine in globine, katerih namen je morda v primeru tvojega “umetnika” samo en: ohranjati tvoje “storitve” in obstoječe stanje, v katerem njemu čisto nič ne manjka: zahvaljujoč tebi je sit, oblečen v čista oblačila, in domnevam, da tudi seksualno zadovoljen (čeprav tega nisi omenila). Se k temu zadnjemu (ker je pomembno) še vrnem, prej pa: to, da ima službo in da je zraven še umetnik ga ne opravičuje. Zaradi mene je lahko novi Picasso ali Rembrandt ali novi Beethoven ali Michael Bubble (ne vem, kakšne vrste umetnik je). To ni nikakršno opravičilo za njegovo pomanjkanje časa zate, za objem, nežnosti, ljubezen … in tvojo osamljenost. Nič več ne poskušaj razumeti in ne jokaj. Če ti misliš in čutiš, da mu je vse drugo pomeni več kot ti, je to žal verjetno res. Zakaj je tako? Je bilo vedno, vseh štirinajst let tako ali podobno? Če je bilo vedno tako, potem domnevam ali, da je čustveno zaostal, kar mi ne gre ravno skupaj s tem, da je umetnik, saj so umetniki čustvena in strastna bitja, vsaj velika večina, ali egoist, ki se je poročil in naredil dva otroka, ker večina ljudi to pač počne, ne pa zato, ker si je želel biti ravno s teboj in ker si je želel otrok (si vsaj za otroka vzame čas, ali pa je tudi do njih ljubezen bolj … verbalna?). Če se je spremenil v zadnjem času, zadnjih mesecih ali letih, je možno marsikaj, od tega, da se je do tebe čustveno ohladil in mu umetnost pomaga bežati ali od tebe (morda tudi od družine in družinskega življenja), ali pa mu umetnost pomaga čustva pokazati kje drugje in objemati kakšno drugo. Kakšno je vajino seksualno življenje? Če ga je bolj malo in če ga je bilo prej veliko ali vsaj precej več, potem se je do tebe ohladil ali kar tako ali zaradi druge ženske ali žensk. Če tudi v postelji tako redno skrbiš zanj kot za njegov želodec in čista oblačila, in si prepričana, da vzrok za to ni druga ženska/druge ženske, potem imaš v rokah močno orožje, s katerim ga utegneš spremeniti, posebno če je bil prej drugačen. Enostavno ukini vse to servisiranje, od prehranjevalnega do seksualnega. Naj gre, ko se pojavi doma spat lačen, neopran in nepotešen (posebno seksualni bojkot je, zlasti če mu seks veliko pomeni, lahko zelo učinkovit). Pokazati mu moraš, da samo zato, ker sta poročena in ker imata dva otroka, ne boš za vedno njegov vsestranski vedno odprt “servis”. In to “umetniku” tudi povedati. Vključno s tem, da razmišljaš o ločitvi. Čeprav ga tako zelo ljubiš. Ali ravno zato, ker ga tako zelo ljubiš. Da se bo zavedal, kaj lahko izgubi… Ker ga lahko samo to prebudi iz tega zanj udobnega položaja, v katerem kljub družini živi precej samsko življenje. Zakaj bi živela tako kot ne želiš in tako, da živiš z bolečino? Prepričan sem, da ko razmišljaš o tem, kaj narediti (ločitev), misliš tudi prihodnost, svojo in otrok, vendar domnevam, da nisi sama in osamljena samo ti, ampak da se tvoje bolečine nehote prenašajo tudi nanju. In da tudi onadva pogrešata očeta (namignila si, da nikdar ne greste nikamor …). Za dobro vas vseh treh morata z (“odsotnim”) možem tako ali drugače ta nevzdržni položaj odpraviti. Umetnost ne more biti opravičilo za čustveno zanemarjanje žene in družine. Upam, da bosta rešila tako, da bosta ostala skupaj, a samo s tvojim izkazovanjem ljubezni, razumenjem, jokom in nadaljevanjem servisiranja ne bo šlo. Pokazati mu moraš ... zobe.