Draga Smrketa! Tale tvoj 29-letnik se vsekakor vede skrajno nenavadno. Kot bedak, si napisala. In moram se strinjati s teboj. Občutek imam, da razočaranje v ljubezni ni njegov edini problem, če ta problem sploh obstaja in si ga ni izmislil, da bi opravičeval svoje nenavadno bedasto vedenje, ki je v znamenju stalnega spreminjanja 'temperature' do tebe. Nekateri moški se zelo težko odločajo za resna razmerja, posebej pri njegovih letih, posebej z ženskami, ki – kot očitno ti – resno mislijo na skupno prihodnost. Znajo biti pravi 'razmerjefobi'. Enkrat bi, enkrat ne bi. To bi še razumel in si rekel, naj mu bo, posebej, če je res, da je bil razočaran v ljubezni. To, kar je povsem nerazumljivo, pa je, da se med vama ni zgodilo še nič 'konkretnega': da ti poljube samo pošilja, ko pa pride priložnost, da bi se zares poljubljala, pa se to ne zgodi. Moti me tudi to, da se te na romantičnih izletih tudi ne dotakne ... To je nenaravno in nenormalno in ne more biti posledica razočaranja v ljubezni ali strahu pred resnim razmerjem ali obojega, v kolikor je ... heteroseksualen. Je mogoče, da se tako čudno vede, ker ni povsem prepričan o svoji seksualni naravnanosti? Edino, na kar še lahko pomislim, je, da ga je strah narediti prvi korak, ker je tako zelo neizkušen in ga je zato strah žensk. Zato ti, da bova vedela pri čem sva, svetujem dvoje. Ob prvi naslednji priliki ti naredi prvi korak in drugega in tretjega. Če se bo branil, umikal in izmikal, mu povej, da se tega ti ne greš več in razčisti stvari do konca. Si prepričana, da si zaljubljena, ali morda samo misliš, da si, ker si želiš novega razmerja? Na to vprašanje sem pomislil zaradi bedaka. Če smo v nekoga zares zaljubljeni, nam ta beseda ponavadi ne pride na misel.
Brane, pomagaj!
Pravi, da si me želi, a se boji ...
Dragi Brane, prosim te za nasvet. Imam 28 let in prek spleta sem spoznala res prijetnega moškega. Pisala sva si, klepetala, si izmenjala elektronska naslova, telefonski stevilki ... Potem mi je priznal, da se je zaljubil vame, sčasoma sem se še jaz vanj. To sem mu tudi priznala in od takrat si veckrat poveva, da se imava rada in sanjariva o tem, da bi bila skupaj srečna. Problem se pojavi, ker sva bila oba pred tem zelo razočarana v ljubezni in se bojiva postati pravi par. Jaz sem pri sebi razčistila in sem pripravljena biti njegova, on pravi isto, pa vendar se včasih obnaša kot bedak. Pravi, da me ima rad; ljubosumen je, če mu omenim, da sem srečala kakega kolega. Po drugi strani pa me zelo rad dela ljubosumno in ponavlja, da sva samo prijatelja, a istočasno govori, da sem njegov srček. Kliče me tudi po desetkrat na dan, pa čeprav samo za minuto, toliko da me sliši. Pošilja mi poljube, me vabi na romantične izlete - ko greva, je super in čutim, da si oba želiva poljubov in dotikov, vendar se oba bojiva narediti prvi korak. Ne vem, kaj naj si mislim, ker se enkrat obnaša kot da sva že par, naslednji trenutek pa je ves hladen do mene. Ima pa 29 let. Prosim daj mi kak nasvet. Smrketa
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV