Spustila sem se v razmerje z vezanim (takrat o tem še nisem bila prepričana) moškim. Zgodilo se je tedaj, ko je bila ženska, za katero je rekel, da hodi k njemu delat, v bolnici. V postelji je odpovedal. Bil je prepoln komplimentov na moj račun. Če bi ga poslušali, bi mislili, da sem sanjska ženska. Nekaj časa je uporabljal besede in besedne zveze, kot so "trenutno", "Daj mi malo časa" in "Z njo delava, s tabo mi je lepo". Počasi sem ugotovila, da je med njima še kaj drugega kot delo. Spolnosti v pravem smislu med njima pač ni bilo, ker je ni moglo biti, nekako je dal vedeti, da ji do malce drugačnih igric ni. Rada sem ga imela in sem pristala na ponižujoč položaj: Dobivala sva se pri njemu zvečer, ko je "gospodinja" postorila, kar je bilo treba. Večkrat sem ga ujela na laži in sem imela veliko možnosti, da bi ga razkrinkala pred njo, a sem bila v tem smislu lojalna, samo njemu sem na ta račun težila. Tega ni prenesel, čeprav mi je sveto obljubljal in zagotavljal iskrenost. Postal je vzvišen, nesramen in grozil mi je, da me bo prijavil policiji. Zabrusil mi je, da ne sežem tisti ženski niti do gležnjev. Ne vem, kaj čuti do nje, a ko sem ju nekoč opazovala na koncertu, kjer sta sedela skupaj, ji je dobesedno kazal hrbet. V enem od najinih nesporazumov je tudi rekel, da ve, kaj lahko pričakuje od ene in kaj od druge. Mogoče je del odgovora v tem, da ima gospa nizko pokojnino in ji pridejo prav hrana in pridelki z njegovega nasada. Meni tega ni treba. S kom sem pravzaprav imela opravka? V meni se je nabralo toliko jeze in užaljenosti, da teh žalitev preprosto ne morem preboleti. Kako naj mu dam vedeti, kakšen primitivec je?