Jurček! Me veseli, da redno prebiraš mojo rubriko in da so ti moji odgovori hudobri. Mislim, da se še nisem imel priložnost razpisati o “tvoji težavi”, ki še daleč ni samo tvoja, saj jo morajo predihati številni pari, ponavadi na začetku razmerij, preden vzpostavijo ravnovesje med skupnim in svojim časom in prostorom pod soncem. Nekaterim vzame manj, drugim več časa in energije, nekaterim preveč in tako veliko, da se razidejo (tudi ti si že pomislil na to). Zmerna in zdrava posesivnost je (kot je zmerno in zdravo ljubosumje, ki je sestra posesivnosti, vendar ne sestra dvojčica, saj se razlikujeta) naravni del vsake ljubezni oziroma razmerja, a pri nekaterih ženskah in moških gre zelo daleč in predaleč. Seveda se takoj postavi vprašanje: kolikšen odmerek posesivnosti je zmeren in zdrav in dejansko pomaga razmerju, delno z odvračanjem od stranpoti in priložnosti za nezvestobo, ki so njen v bistvu glavni povzročitelj? Določanje pravega odmerka posesivnosti je toliko težje, ker nekateri moški in ženske radi vidijo, da je partner posesiven, saj imajo to za dokaz ljubezni. Če bi bila, kot si napisal ti, tvoja punca samo “rahlo” posesivna, mi zelo verjetno ne bi pisal. Če “ponori” vsakič, ko želiš ven s prijatelji in trdi, da “nista nikoli skupaj”, ni rahlo, ampak pretirano posesivna. To sta namreč dva izmed najbolj znanih znamenj pretirane, dušeče posesivnosti. Tudi njena druga znamenja kaže, na primer odklanjanje (sovraženje) tvoje družbe. A tudi na glas kašlja ko se vpričo nje pogovarjaš s kakšno drugo žensko? To je počela moja najbolj posesivna nekdanja punca. Vsakič sem mislil, da se bo… zadušila. Ko sem po nekaj mesecih mislil, da bo zadušila tudi mene, ker je hotela imeti absolutno vse pod svojim nadzorom (celo moj stil oblačenja…) in biti vedno povsod ob meni, sem spokal po ne prvič ponovljenem vprašanju, kaj sem toliko časa delal v kopalnici? Razmerje mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in kar dobrem odmerku svobode ali prostora obeh. Zadnje, kar si v razmerju želimo je, da se počutimo v kletki, pa četudi je ta zlata (moški ponavadi “zlatost” pripisujemo fantastičnemu seksu). Velikokrat so v ozadju pretirane posesivnosti pomankljiva samozavest in samopodoba, dostikrat pa (pre)velik ego pretirano posesivnega moškega ali ženske, ki ju v resnici ne zanimajo partnerjeve želje (po osebni svobodi, po prijateljih, po hobijih) in zato hočeta, da je vse po njunem. Pretirano posesivni moški in ženske s svojim vedenjem nehote pripravijo zvestega, ljubečega in resnicoljubnega partnerja do tega, da jim začne skrivati določene povsem “nedolžne” reči ali jih početi na skrivaj ali celo do laganja samo zato, da bi se izognil očitkom, prepirom, ljubosumnim izpadom. Napaka, ki vodi v še večje težave, če kaj od tega pride na dan. Najbolje je, da tvoja punca ve vse, da ji ničesar ne skrivaš, da pozna vse prijatelje in posebej prijateljice, da ji dopoveš, da jo imaš neizmerno rad ni prav nobenega razloga za to, da ti ne bi zaupala, da ji razložiš, da oba, tudi ona, potrebujeta čas tudi zase, da to koristi, ne pa škodi razmerju… To, kar se mi zdi najbolj pomembno pri premagovanju pretirane posesivnosti dekleta/ženske, je, da je čas, ki ga preživita skupaj, dejansko posvečen samo njej, brez vsakih zunanjih motenj: takrat jo zasipaj s pozornostjo in nežnostmi, izven postelje in vsekakor tudi v postelji (čim večkrat, naj se počuti kot tvoja in orgazmična kraljica!). To, kar ti poleg tega svetujem, če želiš ohraniti to razmerje in ga postaviti na zdrave temelje, je, da enkrat – čimprej – enostavno vztrajaš pri pogovoru o tej “težavi”, in v tem pogovoru na kratko in jasno postaviš svoje zahteve: hodiš na zahteven faks, ki ga hočeš končati, in potrebuješ svoj čas in prostor za predavanja, študij in tako naprej, imaš prijatelje in prijateljice in družil se boš z njimi, imaš… (navedi vse ostalo, za kar potrebuješ svoj čas in svoj prostor). Z drugimi besedami: določi meje skupnega in svojega časa in prostora. Če se ne bo hotela pogovoriti in dogovoriti, enostavno odkorakaj, prej pa ji povej, naj te pokliče, ko bo pripravljena za ta pogovor in dogovor. In je vmes ne kliči, čeprav te bo mikalo… Če te ima zares rada in želi biti s teboj, bo kmalu poklicala. Medtem se drži!
Brane, pomagaj!
Si posesivna?
Brane! Redno prebiram tvojo rubriko in mnogi odgovori so posredno pomagali tudi meni. Za to se ti zahvaljujem. Imam pa eno težavo, na katero pa še nisem našel odgovora. S punco sva skupaj že dve leti in pol. Načeloma vse "štima". Imava se rada, pa tudi posteljne aktivnosti ne škripljejo (za razliko od postelje, he-he). Se pa bojim, da je punca rahlo posesivna. Imam veliko dobrih prijateljev, od katerih sem se v zadnjem letu oddaljil. Vzrok za to je, da moja punca, vsakič ko želim iti ven s prijatelji, ponori, češ da nisva nikoli skupaj. Res je, da imam zahteven faks, a vseeno poskušam večino prostega časa preživeti z njo. Nekaj pa bi tudi rad izkoristil za ostale, saj se bojim, da se od prijateljev vedno bolj oddaljujem, zato bi rad nekako uravnovesil svoj prosti čas med obe instanci. Sem zvest, punci pa tudi nisem dal vzroka, da bi bila kadarkoli ljubosumna ali v skrbeh, saj so moji prijatelji po večini moški. Tudi odpisujem ji redno na smse, kadar nisva skupaj. Tudi povabil sem jo zraven, a je rekla, da se je dolgočasila, videl pa sem, da se niti trudila ni kazati interesa. Tudi pogovoriti sem se skušal z njo, a sem naletel na iste očitke, kakor prej. Razmišljal sem o razhodu, a to ne pride v poštev, saj jo imam enostavno preveč rad in je ne bi rad izgubil, pa tudi zveza je generalno ok. Le ta problem imava. Res ne vem, kaj naj storim, ker se mi zdi, da sem vse že poskusil. Brane, prosim pomagaj mi z nasveti, ki vem, da si jih poln! Jurček
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV