Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo še vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredim? Hvala.