Pozdravljeni! Dolgo že berem vaše članke in končno sem zbrala pogum, da tudi jaz prosim za kakšen koristen nasvet. In sicer je moja zgodba takšna ... Pred leti sem zaljubila v fanta. Bila je otroška oziroma najstniška ljubezen. V vsem mi je bil prvi, a šlo je le za dobivanje nekajkrat na teden. Nikoli nisva bila par, nikoli si nisva izpovedala ljubezni, a se poznava že od otroštva. Imela sva isto družbo, ki je vedela za najine afere, vseeno pa to ni bilo nikoli javno. Sedaj sva odrasla, jaz imam partnerja, s katerim sva si ustvarila življenje, a mi še vedno ne gre iz glave ta prvi. Ko je priložnost, se dobiva in že vse desetletje se pojavljajo isti vzorci pri najinih druženjih. Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem. Tako si želim, da bi si enkrat ustvarila nekaj z njim. Vedno je zavora med nama in nikoli se iskreno ne pogovoriva. Ne morem prek sebe in ne morem povedati, kaj že toliko let čutim do njega. Ne vem, kaj naj si mislim z moške strani. Ali tudi on čuti kaj do mene, glede na to, da se vedno vračava drug k drugemu. Prosim za nasvet, kaj naj naredim, da se ne bom vsak dan spraševala, ali bo kaj na tem. Kaj naj s sedanjim partnerjem, ki že sumi, da ni edini? Vem, da ni opravičila za varanje, ampak ta prvi je zame eden in edini in res ga imam neizmerno rada že vsa leta. Vztrajam v drugem odnosu, ker ne morem čakati nanj, dokler mi ne pove, pri čem sva. Hvala za pojasnilo!