Pozdravljeni, Brane. Imam en VELIK problem. Torej, stara sem 30 let, partner 31. Imava krasnega sina (5) in živiva v veliki hiši na vasi. Zveza je super, seks je neverjeten, vse je krasno. Le ena stvar - NJEGOVA MAMA! Ko smo 8 let nazaj začeli živeti skupaj, je bilo še vse ok, morda zaradi "frišnosti", sedaj pa gre vse še samo navzdol. Živimo v isti hiši, ona spodaj, mi zgoraj. Kje je problem? Problem je ta, da ne bi nikoli nič pospravila, nikoli. Govorim samo o skupnih prostorih, v njeno stanovanje se jaz ne vtikam, čeprav, dragi Brane, če bi ti videl to, kar vidim jaz, bi te kap. Zadnjih pet let ni prijela krpe. In kaj je najhujše v tej zgodbi? Če počistim jaz, tega ne ceni in naredi svinjarijo 1, 2, 3. Hujša je kot mali otrok. Za hišo imamo veliko parcelo, ki jo skušava z dragim vzdrževati, ona pa neprestano uničuje ves najin trud. Za hišo odlaga smeti, poleti imamo okoli hiše tisoč in eno čebelo, muho, mušico, miš, pajka ... smrad. Sva ji že neštetokrat povedala na miren način, pa ni zaleglo nič. Vse huje je. Tako lepo bi lahko živeli, pa se sedaj že dobro leto ne pogovarjamo, ker nismo našli skupnega jezika (na miren način!). Ona bi 14 ur na dan igrala igrice na računalniku, 10 ur bi pa spala. Katastrofa! Pa saj ne rečem, naj živi svoj zadnji del življenja, kot si ga želi, ampak če jaz želim imeti lepo okolico, pa mi pusti to veselje. Moj je vse bolj depresiven, tudi otrok že vse to občuti in tudi kdaj v vrtcu kaj pove in potem vzgojiteljice 'vrtajo' v naju, kaj imamo doma. Želim si le mirno živeti, ker imam krasno družino. PS: Da pa gremo proč, ni možnosti, ker kljub rednim službam ne bi imela dovolj denarja oziroma bi komaj shajali (kje je po tem kakšno morje, krožki za otroka, drugi otrok ...) + partner je edini dedič in če greva sedaj za 20 let na svoje, bo hiša povsem propadla. Glede stroškov pa je tako, da ko se je otrok rodil, jih je prevzela v celoti nase (razen kuho, saj kuhamo sami, kurjava je na drva). Pomagaj mi in mojemu fantku, da bo imel mirno življenje. Hvala, Trnuljčica