Pozdravljena Strast(na)! Najprej: to, kar se dogaja med vama, je zelo normalno. Škoda, ker nisi omenila niti enega izmed »starih problemov (»ki jih nekako ne znata rešiti«), zaradi katerih sklepata, očitno bolj ti kot on ali celo samo ti, da »konec koncev nista ustvarjena eden za drugega«. Morda je to res, a če bi omenila kakšnega od starih problemnov, bi vsaj približno vedel, kaj tako zelo moti in ovira vajino razmerje in vajine »neseksualne« odnose. Škoda je tudi, da par, ki se tako zelo ujema v postelji, ne bi bil skupaj. Mislim... še vedno se imata rada!? Vsaj tako praviš. In še ena, tretja »škoda«: škoda, ker nam nisi povedala kaj več o tem, kako stvari streže tvoj nekdanji fant – sedanji ljubimec (»orgazmi, ki se jih ne da opisati« - zveni fantastično!), da bi se vsi skupaj morda kaj naučili od njega/vaju. Nekaj si nam vseeno povedala: kako pomembni sta strast (v vajinem primeru divja strast) in konstantnost: trikrat (ali večkrat) na teden. Po drugi strani pa tvoj »problem« pokaže, da samo fantastično ujemanje med rjuhami in partner, ki te neprimerno bolje zadovolji od vseh predhodnikov (ali predhodnic), ni dovolj za ohranitev oziroma uspeh nekega razmerja. Naj še tako veliko seksamo, je nekako treba skupaj preživeti čas med dvema seksoma, ki ga je precej več kot ga porabimo za seks. Večina razmerij, ki res temeljijo samo na fantastičnem seksu, se na določeni točki konča. Ne pa vsa, vsaj ne dokončno. Ženske se najbolj, posebej seksualno, navežete prav na moškega, s katerim najbolj redno doživljate najboljše orgazme, in morda te ne bom najprej mičkeno dodatno zmedel, če ti povem, da se nekatere ženske zato leta in leta, ali celo vse življenje vračajo k takšnemu moškemu (celo načelno srečno poročene), če po njem na najdejo moškega, s katerim so srečne in v postelji vsaj približno zadovoljene. Če je seveda on za to. Ponavadi je, ne oziraje se na svoj »status« (poročen, vezan..), če je bila tudi zanj seksualna plat tega razmerja izjemna in nepozabna, posebno, če njegova aktualna parterica ni kdo ve kako zainteresirana za seks in če je ta (seks) njegova edina obveznost do nekdanje partnerice. Da se tudi tebi ne bi zgodilo kaj takega, ker zna biti to vračanje naporno in stresno, te pozivam, da še enkrat razmisliš o tem, ali morda vseeno ne bi še enkrat poskusila biti čisto pravi, ne pa samo posteljni par. Razmisli o nekaterih mitoloških – zmotnih prepričanjih o pogojih za uspeh nekega razmerja. Morda tudi ti verjameš v kakšnega izmed njih, ali več njih in zato misliš, da »konec koncev nista ustvarjena eden za drugega«. Eden izmed mitov, ki jih nekateri prodajajo, očitno ni tvoj/vajin problem. Gre za prepričanje nekaterih, da dober reden (konstaten) seks ni tako zelo pomemben za uspeh razmerja oziroma, da nekateri, med njimi tudi moja malenkost, pretiravamo s pomenom seksa. To je nevarna neresnica, ki načenja intimnost para. Seks nas ne samo zbližuje, ampak znižuje stresnost in napetost vsakdanjega življenja. Seks ni samo deset do dvajset minut spolnega občevanja: seks so sladke misli in besede, držanje rok, poljubljanje, dotikanje, božanje, šepetanje... Seks morda res ni vse, vendar postane daleč največji problem, če je vir nezadovoljstva in nesrečnosti. Vsekakor je zanimivo, da mu pari, ki so zelo zadovolj(e)ni v postelji pripisujejo približno desetodstotni pomen za uspeh razmerja, v postelji nezadovolj(e)ni pari pa devetdesetodsotni pomen. Druge nestvarni in neresnični pogoji za uspeh razmerja so naslednja prepričanja nekaterih: prepričanje, da je pogoj za uspeh razmerja strinjanje moškega in ženske o bolj ali manj vsem; prepričanje, da samo velika romantična ljubezen lahko vodi v uspešno razmerje in da ga takšnega ohranja samo stalna romantika; prepričanje, da lahko in morata moški in ženska rešiti vsa medsebojna razhajanja in nesoglasja (lepo je, na primer, da sta oba v političnem prepričanju levičarja, ni pa to pogoj za uspeh razmerja; bolj praktično je, da sta oba na primer mesojeda ali vegeterijanca, vendar tudi to ni pogoj za uspeh razmerja); prepričanje, da morata moški in ženska imeti skupne interese, ki ju za vedno povezujejo (kakšna neumnost – še bolje je, da imata različne interese in hobije, saj enaki lahko rojevajo konkurečnost, stres in napetosti, različni pa občutek neodvisnosti, svobode in svojega prostora pod soncem – ne bi si na primer želel, da bi bila najdražja enako strastna tenisačica kot sem jaz in vedno hodila z menoj na tenis, raje vidim, da hodi na jogo, ki mene zanima toliko kot predlanski sneg); prepričanje, da mora biti uspešno razmerje mirno brez prepirov, vzponov in padcev (saj nismo roboti, in dober argumentiran prepir prej pomaga kot škoduje razmerju); prepričanje, da v zares uspešnem razmerju lahko partnerju povemo vse, kar nam leži na duši in izrazimo vsa čustva (niti slučajno, ker lahko z napačnimi besedami v napačnem trenutku izrečemo kaj takega, s čemer lahko škodujemo razmerju ali celo sprožimo začetek konca, ker nam partner tega nikoli ne oprosti); prepričanje, da neko razmerje ne mora postati ali ostati uspešno, če imata on ali ona v očeh drugega tako imenovane »napake« (nihče ni popoln - raje se osredotočimo na vse dobro pri partnerju, ne pa na vse slabo, v kolikor to, kar je slabega, ni grdo, ni izkoriščevalsko, ne vodi v zlorabljanje, agresijo in nasilnost kakršne koli vrste); prepričanje, da je razmerje lahko uspešno samo, če partner v vseh vlogah vse naredi in reče tako, da je (tebi) prav, kar je popoln nesmisel, velikokrat povezan s (pre)velikim egom (različni smo in na različne načine naredimo ali rečemo to, kar mislimo, da je prav) in končno, s tem povezano verjetno najbolj zmotno, zoprno in nezrelo prepričanje, da bo razmerje uspešno ali se bo izboljšalo boljše, če ti bo uspelo spremeniti partnerja (samo tega ne, prosim, saj je uspeh razmerja odvisen od obeh, ne samo enega partnerja, ki naj bi spremenil drugega, ga (u)krojil po svoji meri). Tako, Strast(na), govoril sem!!! In upam, da ti bom z napisanim (tebi, pa tudi drugim, ki doživljajo kaj podobnega kot ti, ali živijo s kakšnim zmotnim prepričanjem o pogojih za uspeh nekega razmerja) pomagal pri odločitvi za... upam še en poskus pravega razmerja z aktualnim ljubimcem – nekadnjim fantom. Podlago imata popolno: še vedno se imata rada, seks pa je... juhuhu! Ne pozabi: nihče ni popoln (če ti kaj na to temo manjka pri njem!) Vso srečo!
Brane, pomagaj!
Z bivšim v postelji!
Pozdravljeni, spoštovani Brane. S partnerjem sva se razšla, oba sva stara čez trideset, ampak kar je nabolj zanimivo je, da se imava še vedno rada, da med nama strast divja, da še vedno ni ugasnila in je še vedno zelo, zelo močna tudi po koncu zveze. Najini spolni odnosi so bili konstantni - trikrat na teden in sedaj, ko po dveh tednih nisva zdržala drug brez drugega, sva si začela pisati, se spet dobila in kaj drugega kot pristala v postelji. Sedaj se spet intenzivno dobivava, razmišljava, da bi bila spet skupaj, oba si tega želiva. Veva, da bi se morala oba malo spremeniti, popustiti. Problem je v meni, ker sem odšla jaz od njega. Strah me je, da bi se spet začeli stari problemi, ki jih nekako ne znava rešiti. Strah me je, da res nisva konec koncev ustvarjena eden za drugega. Je to normalno, da je med nama po toliko letih in razhodu še takšna močna strast? Strast, ki se je ne da opisati? Pri vsem skupaj sem malo zmedena in ne vem, kaj naj, kako naj se odločim. Naj še povem, da je to edini partner, ki me je kdaj v življenju tako zadovoljil kot me on. Hvala, Strast
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV