Pozdravljena!

Bojim se, draga bralka, da zveze s tem fantom ne moreš več rešiti in da se boš morala sprijazniti z neprijetno resnico, ki se je verjetno že zavedaš: da on v tej zvezi ostaja ne zato, ker bi te (še) imel rad, ampak samo zaradi koristi in precej neandertalskega moškega egoizma. Tega najbolj pokaže v postelji, v kateri poskrbi zase, ne oziraje se na to, da tebe "pravzaprav vsak odnos boli" (ker nisi primerno vlažna na pravem mestu ali morda tudi zaradi kakšnega drugega razloga, kot je grob seks?), se obrne in zaspi. Tega moški ženski, ki jo ima rad, ne počne. Tudi vse, kar počne ta tvoj fant, od grdega govorjenja, žaljenja, preklinjanja in poniževanja do manipuliranja s teboj v pogovorih o vajinih težavah (vedno si za vse kriva ti!) in vse to, česar ne počne (za vse si sama, čeprav živita skupaj že dve leti), potrjuje, da na njegovem koncu ni več ljubezni. Prej sovraštvo.

Njegovo vedenje kaže, da je najmanj podzavestno jezen tudi nase, ker ne želi več biti s teboj, pa vseeno vztraja s teboj zaradi "rednega servisa", ki mu ga zagotavljaš vsepovsod, ker nima dovolj poguma, da bi prekinil zvezo. Pa veš, zakaj počne vse to, kar počne? Ni kriv samo on, ampak tudi ti, ker mu vse to dovoliš, ker se s tem sprijazniš, ker misli, da lahko s teboj počne, karkoli želi, ker najbrž tudi njemu praviš, da ga imaš najrajši na svetu. Ga imaš res?! Ali pa se, po sedemletni zvezi, ki se je začela pri komaj sedemnajstih letih, samo bojiš ostati sama, kar je zate kot mlado žensko povsem neraziskano območje?! Nimaš več kaj imeti rada pri tem fantu, bolje in lepše ti bo sami, kot ti je z njim, verjemi mi. Na začetku ne bo enostavno, vendar se boš kmalu počutila kot osvobojena in polna energije, ki ti jo ta fant in ta utrujena zveza jemljeta dan za dnem in noč za nočjo.

Rad rečem, da moramo biti v takšnih razmerjih, ki si jih želimo, ne pa v takih, ki si jih ne. V vajinem ni ostalo nič takega, česar si želiš. Če pa kljub vsemu misliš, da se motim in da še ni vse izgubljeno, mu moraš mirno, vendar jasno povedati, da ga boš, če se ne bo takoj, danes ne pa jutri, res povsem spremenil, ne za nekaj dni, ampak za vedno, zapustila. Zapustila za vedno. Vedeti mora, da resno misliš, da je to zanj zadnja priložnost. Prav tako mu moraš povedati, da bosta, če želi ostati s teboj, delila dela in opravila, ki jih prinaša skupno življenje, in da ga boš zapustila po prvem verbalnem izpadu. In, končno, povedati mu moraš, da seksa ne bo, dokler ne boš prepričana, da se je res spremenil, in da bo seks, ko bo, tak, da bosta uživala oba, ne pa samo on. Prepričan sem, da je to izgubljena bitka, vendar tega ne boš vedela, če ne boš poskusila. Srečno!