Brane, lepo pozdravljen. Da kar preidem k bistvu, zakaj pišem. Star sem 37 let z res dobro urejenim življenjem. Res je, da sem zadnjih 10 let prioritetno želel zgraditi kariero in finančno varnost, zatakne se pa sedaj tukaj. Res je, da sem v preteklosti imel večinoma intimne odnose in zgolj avanture z ženskami, s katerimi sem se družil brez obveznosti. Toda vedno sem vsaki iskreno povedal, preden sva se zapletla, da me resno razmerje ne zanima. Razen približno 12 let nazaj sem imel resno razmerje dve leti. Že od nekdaj se zavedam, da je ženskam moja bližina všečna, kot pravijo same, sem iskana "roba". Pred kratkim sem spoznal super punco, s katero sva sedaj skupaj štiri mesece. Odgovarjava si tako telesno kot karakterno in energijsko. Na njej mi je vse všeč (upam, da je tudi njej na meni). Pozna mojo preteklost in ve, da nisem bil nikoli v resnem razmerju. A vendar me ta preteklost sedaj kaznuje. Najino krasno razmere so načeli zlobni jeziki, predvidevam, da iz zavisti. In čutim, da se moja punca, ki mi sicer zaupa, boji, da se zgolj igram z njenimi čustvi, kar nikakor ni res. Da še poudarim bistvo, stara je 24 let. Torej je mlada za razliko od mene, ki štejem 37. Je pa res, tako pravijo ženske, ne jaz, da izgledam simpatično. Zelo rad bi, da bi mi zaupala in razumem, da je še dokaj mlada in si vse vzame preveč osebno. Vem, da marsikatera ženska, seveda tudi moški, gre preko trupel za dosego svojega cilja, zato res upam, da mi boš podal svoje mnenje in nasvet, da situacijo rešim sedaj, dokler še lahko. Punca je resnično prijetna in me osrečuje, a vendar se bojim, da če nekako ne bova našla kompromisa glede zlobnih čvek in obrekovanja (saj veš, iz muhe nastane slon), da bova .... Hvala za odgovor in lep pozdrav, Idealist