Zadovoljna.si
image (28)
Brane, pomagaj!

Zaljubil sem se v drugo! Naj zapustim družino?

Brane Kastelic
16. 07. 2012 12.07
48

Po 10 letih življenja s partnerko sem spoznal samsko žensko in se zaljubil vanjo. Ujemava se in sedaj ne vem, kaj naj storim. S partnerko je po 10 letih postalo čudno in ko sem spoznal novo osebo, s katero se ujemava v vseh pogledih, ne vem, kaj storiti. Imam hčerko in ne vem, kako bo sprejela, če se odselim k osebi, s katero se ujemava. Prosim za nasvet, kaj storiti. Zidan

Zidan, se zgodi ... Odločitev boš seveda moral sprejeti sam, vseeno pa ti bom dal nekaj ne ravno nasvetov, ampak, kako bi temu rekel, ljubezensko-seksualnih resnic. Se ti zelo mudi pri odločitvi ali pa se mudi 'samski ženski (v bistvu ljubici), v katero si se zaljubil'? Če se mudi njej, in se mudi tebi zato, ker se mudi njej, jo malce 'zabremzaj', vzemi si čas, odločitev naj bo res tvoja. Da je ne boš kdaj obžaloval (itak obžalovati utegneš takšno ali drugačno odločitev).
Praviš, da se ujemata. Lepo. V čem vse pa se ujemata? Domnevam, da misliš predvsem ali celo samo na seks, ki je z novo partnerico na začetku ponavadi bolj vznemirljiv, ne nujno pa boljši kot je s partnerico, s katero si deset let? V tvojem pisanju manjka ena, verjetno ključna beseda v stavku: "S partnerko je po 10 letih postal čuden..." Si mislil na to, da je »postal' čuden vse« ali seks? Če je čuden vse, se boš lažje odločil, če je čuden postal seks, sta za to ponavadi kriva oba.
Najlažje je reči, da gre za tvoje življenje in da se moraš zato odločiti, ne oziraje se na mnenje drugih, tudi moje ali hčerkino, vendar moraš vedeti, da otroci, posebej pa hčerke zelo slabo sprejmejo novico, da je oči zapustil mami zaradi druge ženske, posebej, če mami to pospremi s trditvami, da je oči baraba, ženskar in tako naprej. Lažje bo, če bo tvoja desetletna partnerica tvojo morebitno odločitev o končanju razmerja sprejela razumno, kar je možno, ni pa zelo pogosto.
Naj povzamem: za tvoje življenje, ljubezen in srečo gre, vendar ne hiti, posebej, če te priganja tvoja samska ljubica. Vzemi si še nekaj časa, da boš zares prepričan, da je to ... to, kar želiš narediti. Kaj sem jaz naredil s tem nasvetom? Kako že pravijo naši nekdanji sodržavljani: predži briga na drugoga!

Rubrika Brane, pomagaj! je namenjena vsem, ki so potrebni ... nasveta, ideje, seksa ... Svoje vprašanje nam lahko zaupate tukaj.

KOMENTARJI (48)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
poznam par ki sta skupaj že 16 let in je žena obup in nimata nič skupaj in to že neki let. vsak dan se je trudil da bi nekaj spremenil da bi se imela bolje ampak njej se ni dalo in potem jo je nehal prositi in potem je bilo vse narobe. jaz če bi bila dec je tudi ne bi, našla bi si drugo in jo pustila. ne moreš biti z človekom, ki se mu j... po domače povedano zate. ampak ne onadva sta še zmeraj skupaj vsak zase živita imata skoraj polnoletne dve punce in on se več ne sekira kaj bo ampak zivi zapravlja z prijatelji ampak jaz vem da to ni vse in da rabi objem nekoga, ki ga ljubi (že nekaj let) in vem da bo to dojel ampak takrat bo prepozno za vse :(
s83, predvidevam, da ste (zaradi čustvene obarvanosti napisanega) opisali svojo zgodbo. Verjamem, da ste razočarani ter trpite, a slej kot prej se boste morali soočiti z resnico. V kolikor zadeva traja že nekaj let in se še vedno ni premaknila z mrtve točke, potem obstaja velika verjetnost, da se tudi nikoli ne bo. Ali ste priptavljeni vse življenje biti v senci in na nekoga čakati? Ali mislite, da si zaslužite tako malo? Ne verjamete, da si zaslužite moškega, ki se bo potrudil za vas, vas cenil ter ljubil? Bodite odločni in se postavite zase. Predlagam, da stopite do dobrega terapevta, saj je težava za sprejeto situacijo predvsem v vas. Veliko sreče!
Ko se po 10h letih veze v tvojem življenju pojavi neka nova, privlačna in zanimiva ženska, ti obrne glavo - seveda. AMPAK - dobro razmisli, če je ta ženska vredna, da se zaradi nje odpoveš svoji družini. Moje osebno mnenje je tako - če v zvezi nekaj ne štima, se z ženo kregata in se ne ljubita več, je bolje oditi, boste ne le vidva temveč tudi hčerka manj trpela (povem iz lastnih izkušenj, sama sem otrok ločenih staršev). Ampak, če je edini razlog, da zapuščaš ženo preprosto druga ženska, se mi to zdi rahlo sebično in neodgovorno. Vprašaj se, ali bi ženo zapustil tudi če ne bi imel rezerve? Če je odgovor da, se poberi stran. Če je odgovor ne, se spravi k pameti in ne razmišljaj le s spodnjo glavo.
Estelle, mislim, da tukaj ni vprašanje druga ženska, temveč odnos, ki ga ima Zidan z desetletno partnerko. V kolikor bi bil ta odnos ljubeč, zaupljiv in intimen, se kakšna druga ženska sploh ne bi imela možnosti pojaviti v sliki. Očitno sam odnos v katerem Zidan vztraja ni dober. Razmišljanje, da ima tukaj kakršno koli vezo spodnja glava je za moje pojme omejeno. Prav tako ni realno razmišljanje, da je potrebno odrekati se lastni sreči zato, da se ohrani neko navidez srečno družinsko življenje. Zaradi takšnega in podobnega razmišljanja ima večina ljudi precejšnje težave v življenju. Tukaj sploh ni govora o tem koliko je ljubica vredna in koliko ne. Gre bolj za vprašanje koliko je Zidan pomemben sebi, ter koliko mu pomeni njegova lastna sreča. Odpovedati se lastni sreči zato, da zadovoljiš nekoga drugega ni dolgoročna rešitev. Tisti, ki se odpove svoji sreči, potrebam in željam, bo za to svoje odpovedovanje kaj kmalu krivi drugega (po navadi partnerja). MIslim, da to ni ravno dober predpogoj za razimevanje in partnersko srečo. Ja, ni vse v ohranjanju družine za vsako ceno. In prav tako nisi egoist, če si želiš biti srečen. Če si v nekem odnosu nesrečen ter v njem ne zadovoljuješ potreb in želja, potem je čas, da narediš korak naprej (še sploh, če do osebe s katero si v odnosu ne čutiš partnerske ljubezni). Sama gola navezanost ni dovolj, da boš osrečil sebe in partnerja.
P.S. Povsem se strinjam z Branetovimi besedami: "Če se mudi njej (ljubici), in se mudi tebi zato, ker se mudi njej, jo malce 'zabremzaj', vzemi si čas, odločitev naj bo res tvoja." Zakaj je to edini pravi način? Če se odločaš tako, kot da tretja oseba ne obstaja in realno oceniš dosedanji odnos, potem se boš lažje (brez občutkov krivde in zunanjih pritiskov) pravilno odločil za svojo srečo. Vendar tudi takrat ni nujno, da se boš odločil pravilno; sploh, če se slabo poznaš, si neodločen, soočen s čustvenim izsiljevanjem v dosedanjem odnosu, obsojanjem okolice, itd... Vsekakor pa imaš samo v takšnem primeru kot ga je napisal Brane več možnosti, da se pravilno odločiš. To niso enostavne zadeve in ljudje vse prehitro zaključujejo in dajejo nasvete, ki znajo nekoga povsem pogubiti. Pri takšnem odločanju je potrebno resnično realno pretehtati vse dejavnike (kaj je narobe v sedanjem partnerskem odnosu, česa te je strah, čemu se odnosa oklepaš, kaj te na osebo veže, itd...) in se odločiti tako, da si daš možnost za nadaljno srečo. Egoistično? Ne, realno! Vsekakor je precej priporočljivo, da si pri takšnih življenskih prelomnicah poiščeš strokovno pomoč, saj se boš s pomočjo strokovnjaka lažje pravilno odločil. Zakaj? Ker je mogoče doseči srečo le s samospoznanjem. V drugem primeru pa se lahko zgodi to, kar je napisala nekoliko nižje mariabologna.
lucidna, še vedno vztrajam pri svojem, saj sem videla nešteto primerov moških, ki so pustili žene zaradi ljubic, nato pa jokali ženam, da jih vzamejo nazaj. le zakaj?
Estelle, mislim, da sem že z zgornjim komentarjem povedala vse. Zakaj se dogajajo zgodbe kot ste jo opisali? Če se odločaš po željah drugega ter ne poznaš sebe, svojih potreb in želja, potem se odločaš narobe. V tem primeru se zna zgoditi, da boš svojo odločitev obžaloval. V kolikor pa se odločaš zase; ker v odnosu ne zadovoljuješ svojih potreb in želja, ker je odnos pravzaprav slab, saj ne temelji na zaupanju, ljubezni, spoštovanju, intimi, potem obstaja velika verjetnost, da se boš odločil pravilno. Vedno se je potrebno odločati zase. Tudi v primerih, ko se moški odločijo, da se vrnejo k ženam ni to ravno zmagoslavje žena, saj se velikokrat vrnejo samo zaradi ohranjanja homeostaze odnosa, pa čeprav je le-ta slab. Največkrat pa se odločijo za takšno potezo zaradi občutkov krivde in dolžnosti do drugih (predvsem do otrok). Takšni občutki se pri zreli odločitvi zase ne morejo pojaviti, saj se takrat zavedaš, da boš za tiste, ki potrebujejo tvojo pomoč in skrb tudi dejansko skrbel (to so otroci). Sploh pa so to stvari, ki niso enostavne, zato je dobro poiskati strokovno pomoč.
Dragi Zidan, čudim se nad večino komentarjev in se sprašujem, ali se sploh zavedajo v kakšni situaciji si. Vsekakor sem prepričana, da si se znašel v hudem precepu. Moje mnenje je, da se v drugo osebo ne bi zaljubil, če bi imel doma razmerje, ki bi te osrečevalo. Pomembno je, da ugotoviš kaj te bo resnično osrečilo ter vztrajaš pri tem. Če drugo žensko ljubiš, do sedanje partnerke pa ne čutiš ničesar, potem si daj možnost za srečo. Na svetu je že preveč ljudi, ki se odpovedujejo svoji sreči zaradi strahov in okostenelih prepričanj. Tudi otrok ne more zakrpati slabega odnosa. Predvsem pa otroci vse vidijo, sprejmejo in ponotranjijo vzorce, ki jih vidijo v svoji družini. Bi svojemu otroku privoščil takšen odnos kot ga imaš ti? Če je odgovor ne, potem si daj možnost, da zaživiš življenje kot si ga zasluži vsak izmed nas. Najprej se vprašaj, ali imaš desetletno partnerko dovolj rad, da bi ostal z njo vse življenje. Si pripravljen "čuden" odnos peljati še naprej. Zakaj je čuden? Kaj je tisto kar je čudno? Morda Brane kot seksolog vidi point le v seksu, a velikokrat je nek odnos čuden zato, ker smo z osebo, ki je ne ljubimo in vztrajamo z njo zaradi napačnih stvari ter smo pravzaprav sami, kljub temu, da smo v odnosu. Brane je napisal, da hčere slabo sprejmejo odhod očetov, vendar ni vedno tako. Iz lastnih izkušenj povem, da sem srečna za očeta, ki si je našel partnerko s katero se razume ter zapustil mojo mater, s katero se nista v ničemur ujemala. V kolikor je vsaj eden izmed staršev dovolj zrel, da otroku razloži, da le ta ni kriv za njegov odhod ter ga ne prične zanemarjati, potem ni strahu, da otrok odhoda ne bi sprejel in kasneje tudi razumel. Vsekakor na začetku ne moreš pričakovati rzumevanja in odobravanja, saj otroci teh stvari ne razumejo, a če ji boš razložil, da ne zapuščaš nje, ter da si za njo vedno tu, da se za njo ne bo nič spremenilo, bo hči zelo hitro sprejela dano situacijo. Vsekakor tudi otroci niso dovolj dober razlog, da si uničimo življenje, ker je to le naše. Živimo ga mi in nihče drug.
P.S. Predlagam, da stopite do kakšnega terapevta, da ugotovite svoja prava čustva, kdo ste in kaj si želite.
mariabologna 26. 07. 2012 14.32
Take zgodbe se ne končajo dobro. Poznam tipa, ki je imel 3 otroke in ženo, ki je bila z njim bolj ali manj zaradi denarja, se je tip zaljubil v drugo, ki je bila lepa in bogata in mu je dala ultimat, naj se odloči, tip se seveda ni odločil in ljubica je šla in se poročila z drugim, s katerim se je potem samo prerekala. Žena od tipa je bila zmagoslavna, ker je odgnala ljubico, nato si je tip našel drugo ljubico, v katero sicer ni bil zaljubljen, ampak navada je železna srajca, ji naštepal nezakonskega otroka, žena se je užaljena odselila v tujino skupaj z otroki, tip se je preselil z novo ljubico, potem si je še ta našla drugega in se odselila. Tip je ostal sam, potem je klical prvo ljubico, ker je še vedno ni prebolel, ona se mu je režala v obraz...Tip je ostal sam, otrok ne videva, propadel je še poslovno. Bedak je večim ljudem uničil življenje. Taki tipi se ne ločijo od žene, ker nimajo jajc, ko jim ljubica postavi ultimat, se umaknejo in si najdejo novo ljubico, misleč, da bo enako, potem ugotovijo, da ni, spet obletavajo prvo ljubico, vmes pa uničijo otroke in sebe... Bedniki... Za srečo se je treba boriti, ne pa stisniti...
Ménage à trois?
jaz mislim ce bi doma vse klapalo potem nebi do tega prislo..
Ja,kjer štima v mejah, naj se to ne bi zgodilo.Ne daješ povoda od sebe, si ne dovoliš.
Jurček, se strinjam z vami.
tisti, ki vejo, da je povsod isto, se ponavadi ne ločijo. Ko med poližeš, ostane le prazna skleda, ki pa se lahko hitro razbije. ponavadi faze potekajo: obdobje spoznavanja (rožice), obdobje merjenja moči (moja pravila, tvoja pravila), obdobje krize, obdobje umirjenosti. več ko menjaš, večkrat prideš na start.
Ja najlažje je človeka obtoževat in popljuvat... Zidan, ti kar naredi tako, da boš srečen. Počakaj še malo (nevem, koliko časa že poznaš to drugo žensko) mogoče te bo minilo. Če do svoje partnerke nimaš več tistih pravih čustev, pol tako nima smisla vztrajati ker boste vsi trpeli. Nihče ne pravi, da moraš življenje preživeti z določeno osebo, samo za to da je ne bi tvoj odhod prizadel. Glej tudi na svojo srečo. Za tvojo punčko boš pa ravno tako lahko lepo skrbel in bo srečna...prav je da ji oba z njeno mamico razložita kako in kaj, tudi zato, da kasneje v življenju ne bo na takšne stvari gledala tako negativno kot nekateri, ki tukaj komentirajo. Celo življenje sem gledala kako mama trpi zraven očeta in bi bila veliko bolj srečna če bi živeli vsak zase. Pa še to.....z partnerjem sva skupaj malo manj kot 10 let...res imava super zvezo, poleg prave ljubezni sva vedno znova zaljubljena kot dva najstnika, načrtujeva družino itd. :) No, tudi jaz sem spoznala nekoga drugega s katerim imava veliko skupnega, ujameva se v razmišljanju, interesih....v vsem. Tudi on ima družino, za katero vem, da mu veliko pomeni, prav tako pa meni moj dragi. No, za tistim prvim šokom (ko imaš nekoga, načrtuješ družino ....in je tvoj edini, potem se pa kar naenkrat pojavi nekdo drug ) in prvo 'zatrapanostjo' sem ugotovila, da to niti slučajno ni tako pomembno in toliko vredno kot to kar imam doma (največ ljubezni, super odnose...VSE!) Svojega dragega imam zdaj še raje. Napisal si, da je med vama postalo čudno, nič pa nisi napisal o tem ali si želiš, da ne bi bilo več čudno in bi bilo vse tako kot prej. Za slednje se je vsekakor treba potruditi.... *Vso srečo*
poberi šila in kopita in se spelji, vendar bodi fer in plačuj za otroka!!! za vse vpletene je to najboljša rešitev. čez 10 let, ko bo tudi s to postalo "čudno", pa scenarij ponovi, le ne pridelaj preveč otrok, za njih je razdrta družina katastrofa!
js bom tkole reku... to se zgodi zarad neke spolne privlačnosti in ker si želiš popestritve v spolnem življenju. stvar pa je taka... spomni se kok sta mogla s svojo ženo delat se borit in ustvarjat za to da imata zdaj kar mata? če se je odnos ohladil sta za to kriva oba (tudi ti!)! če pa se odločiš za lubico naredi to na čim bolj korkten način, kajti tvoja žena se je morala velik odrekat in trudit za vaju, zato bodi iskren in realen. ampak tudi s to tvojo lubico je lahko situacija hitro še slabša kot jo imaš zdaj z ženo. moje skromno mnenje
Sem bila v isti situaciji kot njegova ljubica. Govoril mi je, kako bo partnerko s katero imata otroka, zapustil( bila sta brez intimnosti,... Ampak, ko je partnerka po šestih letih zapustila njega zaradi prevare, za katero je izvedela, se je on "osvobodil" skupnega življenja, ter začel uživati življenje.. Ni blo več besed namenjenih meni kot so "ljubim te", "zdaj bova končno zaživela skupaj.." Bili so le še prijatelji ter žuri.. Čez nekaj časa si je našel druge ljubice, jaz sem bla le še za doma.. Dvomim, da bo tukaj zveza z ljubico ostala. Zakaj? Svoboda po 10-ih letih?? Jo bo izkoristil..
ce je interes in volja da se potrudita s partnerko izboljsat vajin odnos, probajta se 1x, ce pa tega ni, bo vsako leto vajine veze bolj zadusljivo in v tem primeru ne bo otroku nic boljse, ce bosta ostala skupaj, za vse bo to le mucenje
Jaz ti priporocam da imas obe, dokler se ne navelicas ljubice oziroma dokler zena ne ugotovi. Ce ugotovi gres k ljubici k se jo navelicas gres nazaj k zeni, itak ce znas vsaj mal z besedami ti bo vse oprostila in sla nazaj za stedilnik.
hahahaha rexi09 znova najbolsi komentar :)
Meni česa takšnega nikakor ne bi dopuščala vest, da bi zaradi spodnje glave zapustil lepšo polovico in otroka, to je velik ego in velika nespametnost.
Mhm, to je še vsak rekel. ;)
Ja, marsikdo je rekel...ampak nekateri dejansko tako tudi mislimo in ne samo govorimo!
Kar seješ, to žanješ. Če gremo stran od nekoga, ki nas je sprejel v svoje življenje in ki ga oškodujemo s tem, da mu zlomimo srce, se vse vrne, vse negativne račune je treba poravnati, ker noben človek ni Bog, da bi mu bilo vse dovoljeno.
Ja pa jade! Torej boš raje sam trpel kot kristus na križu, da nekomu ne zlomiš srca? Če bi bilo to kar ste napisali res, potem bi večina naših politikov in gospodarstvenikov živela v bedi, saj bi morali vrniti vse kar so nakradli (po domače povedano). To so le pravljice. Je pa edino smiselno, da se z osebo iskreno pogovorimo in ji predočimo svoja čustva, občutke in željo po prekinitvi odnosa. Temu se reče zrelo in odgovorno dejanje.
BananaPoslanec 25. 07. 2012 23.40
Moj blagoslov imas.Pojdi in zamenjaj.Za pokoro zmoli en oče naš...
Če se moraš odločiti med dvema osebama, se raje odloči za drugo, saj če bi s prvo bila še vedno ljubezen, pol druga sploh nebi obstajala. Ta prva oseba si zasluži nekoga, ki jo bo občudoval in spoštoval bolj kot jo...ti. Zato ji naredi uslugo in "spelji".
Ja a drugi pa privoščiš sranje? Potem bo druga imela sinčka in bo poba spoznal tretjo samsko in tako naprej... :D
ne da ji privošči, ampak verjetno ni kaj dosti boljša od njega, glede na to da verjetno ve da ima družino, pa se je vseeno spustila tako nizko... se pravi zaslužita si drug drugega...
pa ne se ločit buhtla..varaj ženo še naprej..tko ubiješ dve muhi na en mah :D
pamet v glavo pomisli na otroka ljubica bo slatka kakšno leto pol bo pa ista kod zdaj žena
ni_mi_vse_eno 25. 07. 2012 21.37
Predlagaj ženi treesome. Nikoli ne veš, mogoče bo sprejela.
ni_mi_vse_eno 25. 07. 2012 21.38
threesome, tipkarska napaka
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1156