Brane, pomagaj!

'Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi'

Brane Kastelic

16. 10. 2020 08.02

Dragi, Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Moje življenje je trenutno grozno in ne vem, kako naprej. Sem v dolgoletni zvezi, ki mi uničuje psihično stanje. Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi. Pri njem je tudi problem, ker preveč posega v alkohol, in to vsakodnevno. V bistvu do njega sploh nimam čustev, ampak se ga bojim zapustiti. Kako naj premagam strah? Drugo, kar pa me mori, je to, da imam sodelavca (je v zvezi in ima otroka), v katerega sem zaljubljena. Odkar sva na istem oddelku, sva bila v dobrem odnosu. Nekega dne mi je začel prijateljsko pisati in odpisala sem nazaj. Od tistega dne naprej sva bila vsak dan v stiku preko sporočil in vse bolj sem si želela, da bi bilo med nama kaj več. Nekega dne pa me kar na lepem objame in zame je bil to nor občutek. Potem sva se vsak dan malo 'potiškala' in čez par dni sem mu dala prvi poljub, ki mi ga je vrnil. Nekaj časa sva se dobivala na skrivaj, kjer sva se samo stiskala in izmenjavala poljube (do seksa ni nikoli prišlo). Z njim sem se počutila varno, pomembno, ljubljeno ... Vse to, kar pri zdajšnjem partnerju ne čutim. In kot je vsake lepe pravljice konec, je bilo tudi moje. Z menoj je prekinil stike, ker naj ne bi želel prizadeti svojega otroka. Okej, razumem in ravno to sem mu jaz večkrat rekla, ampak je vztrajal, da želi biti z menoj, in to je govoril toliko časa, da sem se zelo navezala nanj. Sedaj pa ne morem pozabiti nanj in mi je zelo težko hoditi v službo, ker ga tam srečujem. Sprašujem se, zakaj mi je obljubljal in govoril, da bi bil rad z menoj, potem me je pa pustil? Najbolj pa me boli to, da sem zaradi tega izgubila dobrega prijatelja. Sprašujem se, če sem res tako slaba oseba, da si ne zaslužim sreče. Vse to mi je udarilo na psiho in trenutno ne vem, kako naprej. Lp

Draga, bralka!

Ni malo žensk v dolgoletnih zvezah z moškimi, ki bi jih morale (kar in ker bi bilo to veliko lažje) že davno zapustiti. Strah pred takimi moškimi, kot je tvoj, se s časom povečuje, ker so vse "hujši". Ženska upa, tudi zato, ker to moški morda obljublja, da se bo spremenil, izboljšal, popravil (posebno, ko bi kaj rad, ne primer seks). Pa se nikoli ne spremeni. Posebno, če njegove izpade podžiga alkoholizem. To ni nič drugega kot zlorabljanje partnerja, ki ga je neka britanska raziskovalka razglasila za "vsakdanji domači terorizem". Pri tvojem partnerju očitno manjka samo še fizično nasilje kot nadgradnja groženj, dretja, žalitev … Verjamem, da do takega moškega "sploh nimaš čustev", pa tudi, da se ga bojiš zapustiti. Na to računa.

Strah v intimnem razmerju je, draga bralka, ključni razlog za to, da nemalo žensk ostaja v razmerjih, kakršnih si ne želijo. V Angliji na primer je vsaka tretja ženska v starosti od 16 do 69 let imela najmanj enega takšnega ali hujšega partnerja, kot je tvoj. Dve ženski na teden ubijejo aktualni ali nekdanji partnerji. Strah žensk v razmerjih z moškimi, ki jih zlorabljajo, je racionalen in zelo upravičen strah. Z njim imajo takšni tipi, kot je tvoj partner, psihološko in čustveno kontrolo nad partnerico, ki jo dobro poznajo. Nekateri posegajo po fizičnem nasilju, ki povečuje strah. Od groženj do udarcev je za takšne moške majhen korak. Zato previdno.

Preberi še

Veronika Podgoršek: 'V mnogih primerih je prav oditi veliko težje in začeti znova. A vedno je pot naprej'

Sprašuješ me, kako premagati ta strah? Najbolj pomembno je, da za nastalo stanje niti malo ne kriviš sebe, kar počnejo mnoge od na takšen način zlorabljenih žensk, in da ti je povsem jasno, da ni druge rešitve, kot je prekinitev, odhod iz tega razmerja. Kljub temu da se je žalostno končala tvoja izkušnja s sodelavcem (ne zaradi tebe, ampak njega, ki mislim, da se je preprosto premislil, in presodil, da s teboj ni pripravljen tvegati konca svojega razmerja), je to, da si se odločila za to "avanturo" dobro znamenje, saj mi pove, da si se že odločila, da za tvoje razmerje ni druge rešitve, kot je ta, da ga prekineš, da si se pripravljena premakniti naprej, v boljše življenje z dobrim moškim, pa tudi, da lahko premagaš svoj strah. Zvenelo bo neverjetno, vendar se strinjam s psihologi, ki pravijo, da je za premagovanje strahu pomembno po tihem odpustiti moškim, kot je tvoj. Zakaj? Zato, da se zlorabljena oseba znebi toksične energije, se (vse) manj ukvarja z osebo, ki jo zlorablja in se (vse bolj) posveti sebi in svoji prihodnosti brez te osebe. Če misliš, da potrebuješ zaščito za odločitev, da ga zapustiš, jo poišči. Pri policiji, pri starših, pri prijateljih.

Preberi še

Vas je ob partnerju kdaj strah?

Velika večina takšnih zapuščenih moških dvigne roke od aktualne žrtve in, žal, poišče novo. Če misliš, da ne moreš premagati strahu brez pomoči psihologa, poišči te vrste pomoč. Ženskam v podobnem položaju rad svetujem, naj se vpišejo v tečaj borilnih veščin, ker mislim, da je to dobro ne samo za premagovanje strahu in za boljše fizično in psihično počutje, ampak tudi za obrambo v primeru fizičnega nasilja.

Glede tega tvojega sodelavca pa: nikar se ne sprašuj, ali si slaba oseba, ki si ne zasluži sreče, ker nisi. Zaradi svoje domače "situacije" si to avanturo slikala v preveč rožnatih barvah. Sodelavec je morda imel doma manjšo krizo ali pa ga je samo zamikala popestritev domačega seksa. In ti je kot mnogi moški, ko se jim ti zgodi, naložil vse to, zaradi česar si se z njim "počutila varno, pomembno, ljubljeno". Ker nisi napisala, zakaj "ni prišlo do seksa", ne vem, zakaj ni prišlo … do seksa, domnevam pa, da se on ni upal iti tako daleč in da mu je doma bolj manjkalo stiskanja in poljubljanja kot pa seksa. Ali pa se je, kot sem že namignil, preprosto prestrašil tega, kar je pri tebi požel z nepremišljenim sejanjem svojih besed, poljubov in objemov. Pozabi ga kot potencialnega partnerja in poskusi obnoviti prijateljske odnose, kakršne sta imela prej. In se posveti svojemu glavnemu problemu (partnerju) in sebi. Egoistično začasno misli samo nase, osvobodi se (varno!), in si vzemi čas za novo poglavje v svojem življenju in za novega moškega. Srečno!