Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.

Brane Kastelic
03.05.2019, 7:49
5
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami

Žalostna ženska
Žalostna ženskaFOTO: iStock

Pozdravljena NovopečenaMami!

Upam, da si bodo bralci vzeli čas in prebrali tvoje res dolgo, vendar poučno pisanje – opis neznosnega življenja z neznosnim moškim, ki nima problema samo s "patološkim" ljubosumjem. Bojim se, da njegovo vedenje vsebuje simptome psihopatije ali sociopatije. V filmih in televizijskih serijah so psihopati in sociopati ponavadi negativci, ki ubijajo ali mučijo nedolžne ljudi. V resničnem življenju so nekateri ljudje s to antisocialno osebnostno motnjo res nasilni. Večina ni, je pa res, da poskušajo doseči to, kar želijo z manipuliranjem, nepremišljenim vedenjem, neupoštevanjem zakonov in družbenih norm, neupoštevanjem pravic drugih ljudi (tudi najbližjih), odsotnostjo občutkov, kot sta obžalovanje ali krivda. In vsem tem, kar počne tvoj mož.

Nekateri, kot rečeno, so nagnjeni tudi k nasilnemu vedenju. Prav gotovo ni normalno to, da mož ženo nadere in ji pljune v obraz, ker misli, da ni pravočasno očistila pečice. Ali da po ljubosumnem izpadu hoče seks. Mnogi mešajo psihopatijo in sociopatijo, ker tudi strokovnjaki niso enotnega mnenja, a po mnenju večine je glavna razlika v tem, da je psihopatija bolj prirojena (genetska) kot pridobljena v določenem družbenem in družinskem okolju, sociopatija pa ravno obratno: bolj pridobljena v določenem družbenem in družinskem okolju kot prirojena (genetska). In tako naprej … Z drugimi besedami: tvoj mož si ne more pomagati sam. Tudi ti mu ne moreš pomagati. Potrebuje strokovno pomoč.

Čim prej tem bolje za vse: zanj, zate in za vajinega otroka. Ti pa potrebuješ življenje brez njega. Prav tako čim prej. Pri tem bodi previdna in premišljena, čeprav praviš, da te ni še nikoli udaril. Je pa že dvignil roko … Ne bo ti lahko, a nimaš izbire. Ne bo se spremenil, ampak bo vse "hujši". Še nekaj, kar sicer z ničimer ne opravičuje njegovega vedenja. Vajino razmerje se ni začelo idealno, saj si vanj vstopila noseča z drugim moškim, s katerim "nista pazila", ko sta imela, kot praviš, zvezo za eno noč, ki jo razglašaš za neumnost. Zveze za eno noč niso nujno neumnost, draga bralka, neumnost pa jih je imeti brez primerne kontracepcije. Če si mislila, da si noseča z moškim, ki je postal tvoj mož, mi to pove, da tudi z njim nista "pazila". In da sta zelo hitro pristala v postelji. Če me kolikor toliko redno bereš, veš, da priporočam, kadar ženska misli, da je srečala moškega za resno zvezo oziroma moškega, ki ga ljubi tako zelo, da si z njim želi ostati, da mu ne da (tega, kar večina moških hoče čim prej) vsaj tri mesece. Raje šest. Da ga prej kljub vsej zaljubljenosti čim bolje spozna. Tebi bi to koristilo veliko bolj kot veliki večini, ker si naletela na moškega "pacienta".

Srečno!

Imate vprašanje za Braneta? Pišite mu!
Imate vprašanje za Braneta? Pišite mu!

 

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.

allcolours
04.05.2019, 11:12:45
01
-1
Ojoj, je ze tezko berljivo tole. Cudni so postali danasnji odnosi, ce ni vrednot pri ljudeh. Tebi ocitno pase, da te nekdo tlaci dol. On je pa tako nesamozavesten, da sploh ne vem ce je to moski 21 stoletja. Tudi ti se nimas rada.. poskrbi za otroka, da ne bo on imel posledic ko odraste in najprej se malo zamisli, kaj mislis, da si z otrokom zasluzita in pusti skype in druge packe, ki te nagovarjajo, da bi te izkoristili.
ZRC
04.03.2019, 11:41:29
111
+10
Na kratko povedano - čim prej stran od njega. Za voljo sebe in svoje hčerkice, ki bo kaj kmalu začela čutiti vplive vajinega zakona, ki ne vodi nikamor. Res vas žensk včasih ne razumem. Toliko rdečih alarmov kot jih je tukaj pri tebi oz. pri tvojemu možu moč zaslediti ... In še vedno vztrajate in utopično upate, da se bo pa le mogoče spremenil. Ne bo se. Upam, da ne boš začela razmišljati trezno šele takrat, ko se mu roka več ne bo ustavila, ko jo bo dvignil. Ali pa, bog ne daj, na tvojo hčerko. Tudi tista, da več ne boš našla boljšega moškega, če sedaj greš proč, je iz trete zvita. Za vsakega se najde nekdo (boljši). Ti boš definitvno na boljšem, če ga pustiš. Za pravega moškega, tistega, ki te bo spoštoval in ljubil, bo še čas. Še enkrat - čim prej vstran.
brezcasni
03.03.2019, 17:30:57
49
-5
problem ni samo v njem ampaktudi v tebi.....očitno ti je bilo na začetku razburljivo in mal drugačno,a tudi ti si začela z njim oziroma nekaj dni prej z AVANTURO ZA ENO NOČ kotsi se izrazila v kateri si zanosila. Lepo sito opisalaa v moških očeh se temu reče drugače,zato tudi mogoče toliko hujše posledice potem.Sicer pa "zenska z avanturo za eno noč "in to na polno tudi ni ravno garancija za uspešen začetek in partnerstvo......razmisli o sebi,tudi o sebi,pojdi stran in potem se enkrat razmisli o sebi.....
kratko in jasno
01.03.2019, 8:57:13
201
+19
Draga novopečenamami, čim prej ampak res čim prej spakiraj in pusti ta nevzdržen odnos za sabo!
ajtutaki
27.02.2019, 14:05:53
252
+23
Ljuba moja ženska, če je vse tako, kot pišeš, ne razumem, kaj je zdaj tvoje vprašanje? A ti se resno sprašuješ, kako rešiti tako maligen odnos??? Pa če si do konca življenja sama (kar ne boš!), ti ne bo tako hudo, kot ti je zdaj - zagotavljam! Ti si na PODNU, kar se odnosa tiče, slabše in bolj zanikrno skoraj ne more biti. Večkrat si preberi sama svoj sestavek in boš ugotovila, da je tudi tebi "opral možgane", tako kot pišeš, da je izjavil, da zna to početi ljudem. In opral ti jih je tako zelo, da ti je povsem uničil samozavest, tvojo osebno vrednost in te naredil nezdravo zase in za tvoje otroke. Če se zares še sprašuješ, kaj v tej situaciji narediti, ti povem, da ne vidiš več stvari realno in imaš težavo, pri kateri ti lahko pomaga le še psihoterapevt (pa ne tega vzeti žaljivo, ampak dobronamerno). Če bi imela zdravo samozavest in realen pogled, bi to agonijo končala že davno, ali pa je najbrž ne bi niti začela. Začni delat na sebi in ti stori nekaj, da se boš rešila z otroci vred.