Trgovina z ljudmi – prostitucija, prisilno delo in zlorabe brez meja

Ma.K.
06.08.2019, 14:03
0
Ima Matul je pri sedemnajstih letih zapustila rodno Indonezijo in se odpravila 'ameriškim sanjam' naproti. A namesto poštenega dela jo je na ameriških tleh čakalo razočaranje. Postala je žrtev trgovine z ljudmi. Njeni delodajalci so jo prisilili, da je v predelovalnici hrane v težkih pogojih delala osemnajst ali več ur na dan, plačila za svoje delo pa ni nikoli prejela. Na srečo ji je uspelo pobegniti iz krempljev nehumanih delodajalcev.

Danes si v okviru združenja, ki se zavzema za odpravo suženjstva in trgovine z ljudmi, Ima Matul prizadeva pomagati žrtvam sodobnih oblik suženjstva, velike napore pa vlaga tudi v ponovni sprejem Zakona o zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, s pomočjo katerega želi ameriške delavke in delavce obvarovati pred izkoriščanjem s strani delodajalcev.

Mnogi ne vedo, zakaj je potrebno ozaveščati ljudi o sodobnih oblikah suženjstva in se jim niti ne sanja, da v Ameriki vsak dan za prisilno delo ali za potrebe spolne industrije prodajo na desetine žensk, otrok, pa tudi moških. Čeprav se večina ljudi zaveda, da sodobno suženjstvo obstaja, ga ne znajo prepoznati in preprečevati, prav tako ne vedo niti, kako se boriti proti njemu. V veliko pomoč je lahko zgodba Ime Matul, žrtve trgovine z ljudmi, ki si že več kot desetletje prizadeva izkoreniniti sodobne oblike suženjstva in pomagati žrtvam.

Naivno je verjela neznancu

Ima Matul je odraščala v revni delavski družini v Indoneziji. Že kot otrok si je želela uspeti, kar pa bilo v svetu, v katerem je živela, vse prej kot enostavno. Ker je kot najstnica verjela v močno opevane ameriške sanje, si je prizadevala stopiti v stik z ljudmi, ki bi ji željo lahko uresničili. S sestrično sta res naleteli na moškega, ki se je izdajal za ameriškega poslovneža, ki je Imi in njeni sestrično leta 1997 uredil potna lista, vizum ter plačal njuni letalski vozovnici. Obljubil jima je, da ima pravo delo zanju. Ima naj bi postala varuška v bogati družini v Los Angelesu. V celem mesecu naj bi imela le en prost dan, za njeno delo pa ji je gospod obljubljal 150 dolarjev na mesec, kar je bilo z indonezijskega vidika za 17-letno dekle res veliko.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Ko sta Ima in njena sestrična prispeli v 'obljubljeno deželo', so ju neznanci ločili in Imo zaprli v skladišče nekega prehrambenega podjetja. Prisilili so jo, da je delala 18 ur na dan. Za vsako najmanjšo napako, ki si jo je privoščila, so jo grdo ozmerjali in pretepali. Nekoč prijazni gospod, za katerega je Ima sedaj že vedela, da v resnici tihotapi ljudi, ji je grozil, da jo bo spravil v zapor, če bo samo pomislila na pobeg. Bila je prestrašena in ker ni znala angleško in ni imela prebite pare, ni videla nobenih možnosti, da bi ušla kruti usodi.

Uspelo ji je pobegniti

Tri leta je Ima trpela konstantne zlorabe, delala do nezavesti in ves čas zbirala pogum ter iskala možnosti za pobeg. Nato se je ponudila možnost, da gospe v soseščini pošlje pismo, v katerem ji je podrobno opisala, kaj se dogaja z njo. Gospo je moja izpoved tako zelo pretresla, da se je takoj zavzela zanjo in jo rešila iz primeža prisilnega dela. Ima se je nato včlanila v združenje, ki se zavzema za odpravo suženjstva in trgovine z ljudmi. To združenje si prizadeva preprečiti kršenje človekovih pravic in žrtvam sodobnega suženjstva pomaga, da se ponovno postavijo na noge. Za Ino se je po pobegu zavzela družina, sicer prav tako članica združenja, ki ji je ponudila varno zatočišče, jo naučila angleščine, ji s pomočjo inštruktorjev omogočila, da se je izšolala in ji celo pomagala poiskati službo. Čez nekaj mesecev je Ina v združenju izvedela, da je le nekaj mesecev pred njo iz krempljev nehumanih delodajalcev uspelo pobegniti tudi njeni sestrični.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Pred leti se je Ima s kolegi iz društva udeležila srečanja Clinton Global Initiative, nestrankarske ameriške organizacije svetovnih voditeljev, ki se s skušnimi močmi iščejo rešitve za najbolj prereče probleme sveta. „Ameriški predsednik Barack Obama si je vzel čas, da se je osebno srečal z mano in ostalimi preživelimi žrtvami in napovedal številne pobude za krepitev boja ZDA proti suženjstvu. To me vsekakor navdaja z upanjem,“ je takrat povedala Ima ter dodala, da v 'ameriške sanje' še vedno s slepo verjame veliko mladih deklet in fantov, zato je še toliko bolj pomembno, da jih družba zaščiti pred sodobnim suženjstvom. „Veliko mladih znanci in kolegi z lepimi besedami prepričajo, da se zaradi želje po zaslužku začnejo ukvarjati s sumljivo dejavnostjo. Ti mladostniki pozneje velikokrat padejo v kremplje spolne industrije in so prisiljeni za drobiž prodajati svoje telo ali pa si jih bogastva željni vplivneži prilastijo kot sodobne sužnje,“ je prepričana Ima. „Poznam par, ki se je v Združene države Amerike preselil s Filipinov, saj naj bi jima znanec obljubil, da bosta dobila legitimno delo kot učitelja tekvandoja, a sta bila nato prisiljena v suženjstvo v enem izmed domov za ostarele.“

Sodobno suženjstvo je zelo razširjeno

Na Floridi imajo veleposestniki na svojih plantažah 'zaposlenih' ogromno sodobnih sužnjev, ki morajo zastonj in v vseh vremenskih razmerah opravljati najtežja dela na polju. Poleg tega jih 'lastniki' pretepajo brez pravega razloga, če niso poslušni, jih priklenejo na stol in jim grozijo s pištolo. Če poskušajo le pomisliti na pobeg, jih pohabijo s strelom v roke ali noge in si na tak način zagotovijo, da ostanejo njihova last. Trgovanje z ljudmi se množično pojavlja tudi v prehrambeni industriji, kjer morajo ženske delati noč in dan vse dni v tednu. Nekatere žrtve imajo ameriško državljanstvo, druge imajo le veljavne vizume, nekatere so v državi celo ilegalno. Med žrtvami so tako visoko izobražene, kot tudi nepismene, take ki so materni govorci angleščine in take, ki komaj razumejo kakšno besedo. Preprodajalci jih najdejo v tovarnah, na kmetijah, v domovih za ostarele in na cestah ali v vaši soseski. Z drugimi besedami: sodobno suženjstvo nima določenih stereotipov.

Ima je pred časom na srečanju Clinton Global Initiative v Washingtonu spoznala žensko, ki ima še danes hude travme zaradi težke izkušnje izpred tridesetih let, ko je bila žrtev sodobnega suženjstva in ji po pobegu oblasti niso zagotovile podpore, ki bi ji omogočila, da bi se ponovno postavi na noge. „Ponovni sprejem Zakona o zaščiti žrtev trgovine z ljudmi je pomemben prav zaradi takih nesrečnih primerov, v katerih žrtve za zaščito svojega življenja niso mogle uporabiti vseh potrebnih pravni sredstev,“ je jasna Ima, ki obenem poziva ves svet, naj bo pozoren na vsak najmanjši indic, da je pri sosedih nekaj narobe. Le tako bomo namreč lahko prepoznali znake sodobnega suženjstva in posledic trgovanja z ljudmi ter pomagali žrtvam.