Res ni treba, da trpite zaradi stresa

L. E.
18.04.2018, 8:17
0
Živimo v času, ki se nam zdi vse bolj stresen. Hkrati pa v času, ko nam vsi ponavljajo, da ne smemo biti v stresu, saj nam ta škoduje. Dober nasvet, kako premagati stres enkrat za vselej, pa ima ameriška klinična psihologinja in učiteljica meditacije Tara Brach, ki pri svojem delu uporablja tudi modrosti budizma. Zelo pomembno je, kako gledamo na stres. Ali ga vidimo kot nekaj, kar je za nas slabo, ali kot nekaj, kar je za nas celo dobro.

Meditacija
MeditacijaFOTO: iStock

Živimo v času, ko zmeraj mislimo, da nismo naredili dovolj in da bi se morali izkazati še bolj. Čutimo, kako okolica od nas zahteva več, kot smo storili sami. In to ne glede na to, ali se tisti dan počutimo odlično in smo polni energije – ali pa smo bolni in bi moralo biti povsem razumljivo in naravno, da smo zaradi tega manj produktivni oziroma celo povsem neproduktivni. Marsikdo se niti bolan ne upa biti neproduktiven, saj se boji, da ga bo okolica označila za lenuha. Niti par dni si ne upamo vzeti samo za počitek, brez da bi zraven denimo vsaj še prebrali tisto knjigo, ki nas bo v očeh drugih spremenila v bolj učene.

Skrb
SkrbFOTO: iStock

Nenehno stiskanje v prsih

Veliko ljudi danes živi tako, da jih nenehno stiska anksioznost. Četudi doživljajo najlepše trenutke v svojem življenju, jih je hkrati strah. To pa zato, ker se tudi, ko nam je najlepše, bojimo, da bi se izza naslednjega ovinka lahko zgodilo nekaj, s čimer pa se ne bomo znali spopasti. To nam povzroča nenehno trpljenje. 

Kdaj stres ne škodi?

Stres je trenutno nekaj, česar naj bi bilo v našem življenju čim manj. Stres je težava, ki jo je treba premagati. Toda Tara Brach v svojih predavanjih, ki jih brezplačno deli na spletu, razlaga, da ni stres tisti, ki povzroča naše trpljenje. Trpimo zaradi našega pogleda na stres.

Srce
SrceFOTO: iStock

Stres naj bi tako povzročal kronične bolezni in prezgodnjo smrt. A samo, če mislite, da povzroča kronične bolezni in prezgodnjo smrt, je pokazala študija univerze Stanford. PsihologinjaKelly McGonigal je osem let s sodelavci spremljala 30 tisoč ljudi. Zaključil so, da stres resnično poveča tveganje za kronične bolezni in prezgodnjo smrt. A le pri tistih, ki verjamejo, da je stres škodljiv in da poveča tveganje za kronične bolezni in prezgodnjo smrt. Nasprotno pa stres ni imel tega učinka na ljudi, ki so dejali, da čutijo velik stres, vendar pa na to ne gledajo kot na nekaj negativnega. Oni so imeli v primerjavi z vsemi ostalimi celo najmanjše tveganje za pojav kroničnih bolezni in za prezgodnjo smrt! Ključno je, kakšen je naš pogled na stres.

Stres je nekaj normalnega in univerzalnega

Stres je nekaj, kar bomo doživeli vsi. In ne samo to – doživljali ga bomo celo življenje. Stres ni nekaj, kar lahko izločimo iz življenja. Razen če se odločimo, da se življenju izognemo. Lahko namreč ostanemo v okolju, ki nam je domače in nam zato ne povzroča stresa. Lahko nikoli ne poskusimo ničesar, kar je novo in tvegano. Vendar pa na smrtni postelji potem najbrž ne bomo imeli občutka, da smo to življenje res izkoristili.

Stres lahko torej začnemo razumeti kot normalen del našega obstoja. Kar nam povzroča stres, lahko vidimo kot težavo ali kot izziv. Lotosa ni brez blata, vedno ponavlja Tara Brach. Ta prelep cvet korenine požene v blatu. Ko uspešno prebrodimo stresno situacijo, smo močnejši in sposobnejši. Tako nam nekaj, kar nam je še včeraj povzročalo stres, danes več ne. Za otroka je stresno, da mora v vrtec. Če so mu starši dovolili, da prebrodi takšne stresne situacije in se okrepi, bo zrasel v odraslega, ki mu ne bo stresno, da se denimo vpiše na kak tečaj.

Služba
SlužbaFOTO: iStock

Ne težava, ampak izziv

Vsakič, ko pomislim, da imam težavo, se odločim, da je nimam, pravi Brachova, da govori njen prijatelj. Če bodo naše misli označile nekaj kot slabo, se bomo slabo počutili. Če bomo pogledali na stresno situacijo kot na nekaj, kar nas bo okrepilo in naredilo boljše, se telesno in psihično ne bomo slabo počutili. V vsak nov dan bomo vstopili polni zagona in energije, saj je to pravzaprav življenje. Preizkušanje vsega, kar nudi. Ni treba, da se skrivamo in umikamo.

Delo
DeloFOTO: iStock

Kako se odziva vaše telo?

Stres je seveda lahko fizična ogroženost, a v razvitem zahodnem svetu je običajno psihičen. Stres čutimo, ker se bojimo, da nalog, ki so nam bile zadane, ne bomo dovolj dobro opravili, bojimo se, da nas bodo ljudje zavrnili, bojimo se, da se bo kaj zgodilo našim otrokom ali partnerju …

Toda na ravni biokemije je isto, ali vidimo kačo ali pa se bojimo, da ne bomo nekaj opravili dovolj dobro. Opazujte odziv, ki ga stres povzroči v vašem telesu, svetuje Tara Brach. Kaj se zgodi, ko izveste, da imate za določeno delo časovni rok? Kako se počuti vaše telo? Kako so se odzvali možgani? Kaj vam roji po glavi? Spoznali boste, da je res misel tista, ki povzroči negativen odziv v telesu. In prav temu se želimo izogniti, saj povzroča vnetja v celicah. Če se nenehno tako odzivamo, postane vnetje kronično, kar lahko vodi v pojav kroničnih bolezni in prezgodnjo smrt.

Kaj je rešitev?

Bistvena je torej naša misel. Dobili ste časovni rok in deluje vam prekratek. V tem trenutku lahko začnete čim hitreje delati, se hkrati kritizirate, ker niste dovolj dobri, pametni, sposobni ... Posežete lahko po pijači, cigaretah, nezdravi hrani, da se potolažite ... Nič od tega vam ne bo pomagalo.

Umirjenost
UmirjenostFOTO: iStock

Tara Brach priporoča, da se vsaj za trenutek zaustavite. Četudi imate občutek, da ste zasuti z delom in za to nimate časa. V trenutku, ko začutite stres, lahko negativen odziv telesa zmanjšate s trenutkom večje čuječnosti. Opazujte odziv telesa. Opazujte misli. Se spomnite, da ni treba, da verjamete vsaki misli, saj ni nujno, da je resnična. Poskušajte biti v svojem telesu, ga začutiti. Čutiti, kako se z nogami dotikate tal, kako vas morda malo boli trebuh, ker imate menstruacijo, kako vas je začelo nekje srbeti ... S tem ko ste bili za trenutek samo tukaj in zdaj, ste preprečili, da bi kar zdrsnili v spiralo hitenja in obupavanja. V takem stanju se lažje lahko opomnimo, da je bistven naš pogled na stres. In če bomo bolj sproščeni, bomo delo res opravili bolje in hitreje.

Kaj je cilj?

Kot pravi Tara Brach – ni cilj, da vse skupaj samo čim hitreje naredimo in umremo. Gre za razvijanje svojega odnosa s tem življenjem, ki nam je bilo dano. Da ga res užijemo in doživimo ter  preživimo dobro in kakovostno.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.