Kako je selitev v London spremenila tvoje življenje?

Moje življenje prej in zdaj je popolnoma drugačno. Preden sem se odločila, da se podam na študij glasbe v London, sem namreč 2 leti študirala pravo. Že od samega začetka sem čutila, da to ni to, še posebej ker mi je zmanjkovalo časa za ustvarjanje glasbe. Odločitev, da sem se odpravila, je bila težka, ampak nekaj v meni mi je reklo, da delam prav in da bo vse ok. In res je bilo. Tukaj že 2 leti študiram kreativno glasbeništvo na oddelku za vokal, tako da se moji dnevi bolj ali manj vrtijo okoli glasbe, in res uživam v vsakem trenutku. Med vikendi delam, da si lahko sama pokrijem vse stroške bivanja. Razmere za 'študentsko' delo so tu namreč veliko bolj prijazne kot v Sloveniji, kjer se kljub nižjim najemninam verjetno ne bi mogla sama preživljati in hkrati študirati – verjamem pa, da sem imela pri vsem skupaj res veliko srečo.

Kaj je bila največja življenjska lekcija, ki si se je v tem času naučila?

Če si nekaj resnično želiš in če delaš za to, se bo to tudi uresničilo. Verjamem v trdo delo in iskrenost. Predvsem je treba biti iskren do samega sebe – kaj si želiš v življenju, kaj te osrečuje, in iti za tem.

Je bil v teh letih, odkar si tam, kdaj trenutek, ko je vse postalo pretežko in si si želela, da bi bila doma?

Bilo je veliko težkih trenutkov, še posebej na začetku, ko sem bila še pod vplivom domačega okolja in so se v meni naselili dvomi in vprašanja, kot je, 'Sem se odločila prav ali bi bilo bolje, da bi ostala v Sloveniji?'. Vendar pa so bili to samo trenutki in nikoli ni bilo tako hudo, da bi si zaželela iti domov. Že prvi dan v Londonu sem se namreč počutila nekako domače in sprejeto. Dalj časa kot sem tu, bolj se počutim samozavestno, in sem le še bolj prepričana, da sem na pravi poti.

Kako si se v tem času spremenila kot oseba in  glasbenica?

Osebnostno sem v tem kratkem času res zrastla. Manj me je strah življenja, v bistvu me sploh ni več strah življenja in prihodnosti. Enostavno sem začela živeti in uživati v majhnih trenutkih. Kot glasbenica sem tudi napredovala oziroma raje rečem kot vokalistka in 'songwriterka'. Sama namreč ne igram nobenega instrumenta, moj glas je moj instrument. Sem pa začela sama pisati skladbe s pomočjo klavirja, kar si ne bi nikoli mislila. Predtem sem 'le' pisala tekste in vokalne melodije. Pesem 'Overload' iz mojega prihajajočega EP albuma sem namreč napisala in zaranžirala čisto sama že v tretjem mesecu študija.

V prihajajočih dneh boš izdala singel z naslovom 'Player'. Si tudi sama kdaj padla na čare kakšnega 'playerja' in je bil morda tudi to navdih za pesem?

O, ja, sem, ko sem bila mlajša. (smeh) Ampak pesem ne govori o tem. Napisala sem jo kot odo sami sebi. V Londonu je bilo namreč kar nekaj trenutkov, ko sem začela dvomiti o sebi in svojem talentu. Še posebej na začetku, ko sem imela prevelika pričakovanja in nisem bila pripravljena na zavrnitve. Player je tako za vse, ki potrebujejo malo spodbude v življenju, tako kot sem jo potrebovala sama in jo verjetno še bom. Se je treba kar redno opominjati, kdo smo oziroma kakšne zaklade nosimo v sebi.

Izdala pa ne boš le singla, ampak tudi album. Nam lahko o tem poveš kaj več?

Res je, 1. oktobra bom izdala svoj prvi EP album z naslovom 'Overload', na katerem bodo štiri pesmi, vse v angleškem jeziku. Tri pesmi sem napisala skupaj s kitaristom Vincenzom Capodiventom, s katerim sva se spoznala na tamkajšnji univerzi. Same pesmi so nastale relativno hitro, a vendar je trajalo kar nekaj časa, da so dobile končno obliko. Nisem namreč želela tipičnega bendovskega aranžmaja in s pomočjo producenta Hansa Kristjana Aljasa, ki je prav tako tam študiral produkcijo, smo ustvarili moderne aranžmaje, ki so ohranili bistvo pesmi in hkrati nakazujejo, kdo je Ina Shai, ne le kot pevka, temveč tudi kot umetnik. Prvič jih bom predstavila v svetovni kavarni Sputnik v Ljubljani z live bandom Art Music Orchestra, na odru pa se mi bodo pridružili tudi znani gostje, ki jih do dogodka razkrivam na Facebookovem profilu.

Kje si črpala navdih zanj?

Navdih sem črpala iz svojega življenja in resničnih okoliščin. Stil mojega pisanja je sicer zelo kontrasten, sama namreč prisegam na iskrenost, a hkrati včasih nisem pripravljena razkriti čisto vsega. Tako da poleg opisov situacij uporabljam tudi veliko metafor, s katerimi želim nekaj prikriti ali pa le razširiti svoj besedni zaklad, in na svoj način opisati nekaj, kar je bilo že tisočkrat povedano.

Kdo so tudi sicer tvoj glasbeni idoli?

Huh, veliko jih je. Sade, Paolo Nutini, Beyonce, Adele, Billie Holida in še mnogo drugih. Vsak je po svoje vplival name v določenem obdobju mojega ustvarjanja. Vsak dan tudi odkrijem veliko nove glasbe in novih umetnikov, včasih popolnoma neznanih, ki mi dajejo širino in od katerih se vedno kaj novega naučim.

Na kaj si pri njem najbolj ponosna?

Na to, da mi ga je uspelo ustvariti s samimi mladimi glasbeniki. Vsi so namreč mlajši kot jaz, a vseeno zveni tako, kot sem si zamislila, če ne še boljše. Vanj je bilo vloženega veliko truda in neprespanih noči, a kljub vsemu smo se ob tem zelo zabavali, veliko naučili in ja ... Prvega ne pozabiš nikoli.

Imela si priložnost sodelovati s priznano 'songwriterko' Carlo Marie Williams, ki je napisala pesmi za Beyonce, Britney, Kylie in mnoge druge. Kako sta začeli sodelovati?

Res je. To je bil eden izmed tistih trenutkov, ko si rečeš, 'No, pa se stvari le povrnejo, če pridno delaš'. Prijavila sem se namreč na njen razpis, kamor sem morala poslati svoje avtorske pesmi, in bila na podlagi teh izbrana za zasebno 'songwriting' delavnico. Izbrala je deset deklet in razdeljena smo bila v tri skupine. S pomočjo njenih napotkov smo morala nato v vsaki skupini napisati pesem in vesela sem, da je izbrala mojo idejo za refren in 'bridge'. Sama namreč pravi, da je refren srce pesmi. Ker si tudi sama želim pisati pesmi za druge izvajalce, je bila to lepa potrditev in motivacija za naprej.

Ti je dala kakšen dober nasvet?

Dala nam je veliko nasvetov, kako se lotiti pisanja 'hit' pesmi, predvsem pa je poudarila, da nikoli ne smemo obupati in da nikoli ne vemo, kje nas čaka priložnost. Tako da je treba čim več pisati, sodelovati z drugimi in si nabrati čim več izkušenj.