38- letnemu Steffaniu se je življenje maja lani postavilo na glavo, ko so mu zdravniki povedali, da bula na vratu ni tako nedolžna, kot se je zdelo na prvi pogled. Danes se spominja, kako je izvedel, da ima raka. "Na pot v Zdravstven dom sem odšel s kolesom in odprtim dežnikom, padal je dež. Po novici, da sem resno bolan, pa dežja sploh nisem več opazil. Videl nisem niti ljudi okoli sebe, dežnik sem pozabil kar pred ambulanto, v tistem trenutku se je zame vse spremenilo. Dva dni sem bil v globoki depresiji. Nato sem pogledal v zrak in si končno dejal, da se moram postaviti na noge in začeti pozitivno razmišljati," nam je zaupal danes, ko je bolezen zanj le še 'grd' spomin.

Najbolje se je počutil ob mami in treh prijateljih, ki so bili pozitivno 'našponani', kot sam pravi. Pogovarjali so se le o načrtih za delo naprej, po koncu pa so ga držala tudi sporočila znancev, ki so mu nenehno pošiljali spodbudne besede in dobre misli.

»Od samega začetka sem sam sebi govoril, da sem zmagovalec in da sem ga že preživel. Preden sem šel spat sem si v mislih ustvaril naslovnico revije Premagal sem raka! Videl sem prizor, kako grem z mami ven iz onkološke klinike in oba skočiva v zrak, ter vpijeva: 'Ja, premagal sem raka.' Obupal nisem nikoli, razjokal da, vendar sem si dejal, sedaj se zjoči, daj to negativno energijo ven, nato pa pozitivno razmišljaj naprej,« se danes svojih 'peklenskih mesecev', ki so sledili diagnozi, spominja optimističen in znova nasmejan Štef.

Ljudem bo dal navdih

»Ko greš v življenju enkrat čez vse to, postanejo tiste majhne stvari, ki so nekoč bile ogromne, kar naenkrat nične. Torej kar koli je negativnega, sedaj preprosto ne vidiš. Zdravje je toliko vredno, da sem po eni strani, kar vesel, da sem to dobil, ker zdaj šele vidim, kaj je prav in kaj ne,« nam je še zaupal za konec in dejal, da bi v prihodnje srčno rad pomagal ljudem. »Tudi skozi glasbo in svoje nove tekste, ki sem jih napisal v bolnišnici, bi rad povedal, da je vredno verjeti v sebe.«