Tjašo smo sedaj, ko spomin na nesrečo ni več tako svež, poklicali tudi mi in jo povprašali o občutkih, ki so jo prevzemali tiste ključne minute, ko je njen Rok ležal poškodovan ob ogradi na progi smučišča v Sočiju. "Še dobro, da nisem spremljala treninga po televiziji v živo, ampak sem se igrala z Oskarjem, tako da sem prejela klic kakšno minuto kasneje. In hvaležna sem, da je bilo tako. Ker mislim, da bi se mi ustavilo srce. Tako in tako se mi je, ampak vsaj videla nisem padca v tistem trenutku," nam je zaupala mamica, ki se je moževega odhoda na olimpijado srčno veselila.
Hvaležna za vso podporo in informacije
V minutah po nesrečnem padcu je želela samo slišati informacije, da je z njenim najdražjim vse v najlepšem redu. "Jaz sem dobila vse informacije takoj, ker sem bila na vezi s trenerji in njegovim serviserjem. Smo kot nekakšna družina," nam je povedala Tjaša, ki je sprva dobesedno trepetala od strahu.
Konec olimpijade, konec sanj!
Po padcu je sledilo bridko spoznanje, da je olimpijskih iger za Perka konec. ''Mislim, da je to za vsakega športnika hud udarec. Marsikdo se ne zaveda, kakšen trud in kakšna odrekanja so v življenju profesionalnih športnikov potrebna. Marsikdo sploh ne ve, kako vse to poteka in kaj se dogaja v zakulisju. Olimpijske igre so vrhunec in se zgodijo na štiri leta. Seveda nas je vse skupaj 'ubilo', ampak z dvignjeno glavo gremo naprej novim sanjam naproti. Je pa res, da glede na padec sem hvaležna, da je živ. Nočem si niti predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi malenkost drugačno rotacijo naredil v zraku,'' je še za konec povedala Tjaša, ki svojega moža v kratkem že pričakuje doma.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV