Na kaj najprej pomisliš ob besedi podeželje?

Pomislim na otroška leta na Pohorju in na svojo babico. Vse, kar sem v svojem bistvu, je povezano ravno s tem. Življenje sredi pohorskih gozdov in travnikov me je oblikovalo. Pohorci se ne dajo kar tako. Navzven so močni, ponosni, veseli. Navznoter so pesniki. Občutljivi in empatični.

Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled?

Seveda. Najprej srce, občutja, zaznave, vonjave, notranji glas, potem šele razum.

Kako so se po tvojem mnenju spremenili odnosi v zadnjih letih?

V svojem bistvu se niso, so se pa zaradi načina življenja premaknili na virtualne nivoje. Ljubezen in odnosi pač morajo najti pot in če so družbena omrežja zato koristna, potem je vse v redu. Bojim se samo, da na ta način preveč poudarjamo jaz in moja sreča in moje življenje, ker želimo biti popolni, ker smo kreatorji lastnih reklam in promocijskih sporočil za druge.

Se ti zdi, da je danes težje spoznati koga?

Ravno obratno. Prvi stik lahko vzpostavimo izjemno hitro. Svet je ravno zaradi socialnih omrežij postal eno. Težji so naslednji koraki, ko preidemo z virtualnega na resnično.

Kako si ti spoznala svojega moža, je bila ljubezen na prvi pogled?

Ja. Bila je na prvi pogled.

Kaj je vajin recept za uspešno zvezo?

Da recepta ni. Da je treba vsak dan začiniti, dodelati, skuhati do konca in to tudi pojesti. Oba sva kuharja brez tehtnice in meric.

Kaj lahko pričakujemo oddaje Ljubezen po domače?

Želim si, da bo to oddaja, ki pride čez ekran do gledalca v dnevno sobo, v njegovo srce, v njegove misli. Oddaja, ki te ne pusti stran. Ker se najdeš v odnosih, v karakterjih, ker vidiš sebe v določeni situaciji. Barve ljubezni so ne glede na kuliso, ki bo tokrat na podeželju, vedno iste.