Zadovoljna.si
Pazite kaj in koliko jeste!

Šport in zdravje

'120' - najbolj stroga dieta na svetu

Z.V.
2010-05-07 15:48
5

28-letna Britanka Elvira in njen 33-letni soprog Claus Bonrich že dve leti in pol zaužijeta zelo malo hrane, njun prehranski režim je strog, cilj njunega početja pa zelo ambiciozen: živeti 120 let. Pri tem jima pomaga ugledni profesor Roy Walford.

Dieta, ki močno omejuje kalorije, je pred kratkim postala zelo populara v ZDA, mlad par iz Londona pa upa, da se bo prav zahvaljujoč tej dieti lahko vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Elvira in Claus verjameta, da sta našla recept za dolgo življenje in uživata zgolj  zelenjavo, ribe in oreščke ter sadje.

Kaj jesta?

“Zelo sva pozorna na vsak grižljaj, že dve leti in pol se prehranjujeva na ta način. Ne jeva nobenih izdelkov iz pšenice, mlečnih izdelkov, sladkorja, mesa, ne pijeva gazirane vode. Sama uživam tudi prehranske dodatke, sicer pa veliko gibam: trikrat na teden obiščem fitnes, vsak dan tečem,” je za britanske medije pojasila Elvira. Britanski par se prehranjuje s surovo hrano ali pa skuhano na pari. Cvrtje in druge oblike priprave živil so prepovedane. Njun zajtrk je kozarec sveže iztisnjenega soka, ki nadomesti kavo ali čaj in domače žitarice z bananami. Za malico jesta suho sadje, za kosilo zelenjavo, skuhano na pari, za večerjo pa ribe. Občasno si privoščita kozarec vina.

Vitki v pozno starost

Številni pristaši teorij ameriškega zdravnika in profesorja Roya Walforda so prepričani, da z upoštevanjem njegovih nasvetov, človek lahko živi celo 140 let. Zagotovo je vitkost eden od načinov, kako podaljšati življenje, trditev pa ima že dolgo tudi znanstveno podlago. Prve raziskave o tem so bile narejene leta 1935 na univerzi Cornell, izvajali pa so jih na miših. Skupina teh glodalcev, ki je bila na dieti, je živela veliko dlje od skupine z običajnim prehranjevanjem. Po tem odkritju so sledile številne raziskave, sprva na živalih, nato pa tudi na ljudeh. Vzok, ki naj bi bil temeljnega pomena za daljše življenje je, da se z manjšim vnosom hrane zmanjša tveganje patologij na ožilju, nastanek tumorjev, imunski sistem ne slabi, z reduciranjem metabolizma, pa se zmanjša tudi nastanek prostih radikalov.

Veliko denarja za raziskave

Ameriški nacionalni in štitut za staranje (National Institute of Aging) vsako leto nameni kar 3 milijone dolarjev za raziskovanje učinkov omejevanja hrane na človeka. Zanimivo je to, da ne le, da se z omejevanjem hrane življenjska doba podaljša, tudi zdravstveno stanje človeka je veliko boljše. Leta 1987 je v javnosti zelo odmevala študija, ki so jo objavili v Journal of gerontology. Strokovnaki so opazovali dve skupini miši: mlajša skupina je uživala običajno hrano, starejša skupina živali pa je bila podvržena strogi dieti. Strokovnjaki so na obeh skupinah izmerili moč in mišično koordinacijo. Presenetljiva ugotovitev je bila, da so starejše miši bile enako močne, kot mlajše.

Manj je več

Roy Walford, ki pomaga britanskemu paru, je svetovno znan zdravnik in profesor patologije na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Že pred časom je formuliral tako imenovano teorijo prehranske restrikcje, po kateri diete, ki omejujejo vnos kalorij, lahko na dolgi rok precej podaljšajo življenje. In če upoštevamo, da je tudi hrana zdravilo, je trditev, da s pravilno in zdravo prehrano oziroma dieto lahko doživimo visoko starost, povsem razumljiva. Pogoj za tako dieto pa je seveda dobro poznavanje dnevnih prehranskih potreb našega organizma.

Ekstremni primeri

Pred kratkim je v javnost prišla informacija, da 82-letni Prahla Jani že od osmega leta ni zaužil nobene hrane. Indijec trdi, da tudi pil ni, njegovo zdravje pa je kljub temu odlično. Skeptični so predvsem zdravniki, saj jim ni jasno, kako lahko človek preživi 74 let povsem brez hrane in pijače. Po doslej znanih podatkih, naj bi človek preživel brez hrane le tri do štri tedne, brez vode pa zgolj nekaj dni. Da bi dokazal svoje trditve, je Indijec zapustil svoje domovanje in odšel na opazovanje v bolnišnico, kjer ga noč in dan opazuje ekipa strokovnjakov.


 

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.


ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 133