“Nova” vadba temelji na povečani obremenitvi v krajših intervalih. Novost bo najverjetneje razveselila ljudi, ki so bolj sedeče sorte. Študija dokazuje, da je 6 minut na teden dovolj za dobro telesno kondicijo. Projekt, ki ga je vodil Martin Gibala z Univerze McMaster v Ontariu, bi lahko pojasnil, kje so meje v svetu fitnesa, je poročal New York Times. Gibala je v svojo v študijo vključil skupino študentov, vse z dobro telesno kondicijo, nihče med njimi pa ni bil profesionalni športnik.

Japonci podobno preizkušali na miših

Podoben preizkus so kakšno leto prej naredili na Japonskem na miših. Skupino miši so vrgli v bazen, kjer so morale plavati 6 ur. Sočasno so drugo skupino izpostavili zunanjim stimulacijam, dodatno so jih obtežili, plavati so morale 20 sekund, vendar v hitrem tempu. Vmes so lahko počivale po 10 sekund. Mukotrpen napor z rednimi prekinitvami je trajal 4 minute. Po končane preizkusu so japonski raziskovalci preučili mišična tkiva tako miši maratonk kot tudi tistih, ki so bile izpostavljene hudemu, a časovno omejenmu naporu. Ugotovili so, da so se v obeh skupinah pojavile enake molekularne spremembe, ki so napovedovale povečanje kondicije.

Se obetajo revolucionarne spremembe v vadbi?

Gibala je podoben preizkus naredil na ljudeh. Svoje študente je razdelil v dve skupini in jih izpostavil podobnim obremenitvam. Trening je potekal na kolesu. Ena skupina je vadila trikrat na teden po dve uri z zmerno obremenitvijo, druga skupina pa je kolesarila šestkrat po 20 do 30 sekund, vendar pod hudo obremenitvijo. Vmes je imela postanke po 4 minute. Po dveh tednih so pri vseh študentih ugotovili, da se je njihova telesna kondicija povečala. “Tudi pri kratki, a naporni vadbi je bil vpliv na mitohondrije enak, kot pri dolgotrajnih treningih,” je pojasnil profesor Gibala. “Gre za pomemben in zanimiv mejnik, ki bi lahko močno spremenil način vadbe v fitnesih.”

Nekateri so skeptični

Profesor Enrico Arcelli z milanske Univerze je sicer skeptičen: “Ne poznam teh študij in res bi bilo odlično, če bi to držalo. Danes vemo, da moramo za doseganje rezultatov najprej izboljšati funkcionalnost srca, mišice pa morajo biti sposobne uporabiti kisik. Posledica premočne stimulacije je nastanek mlečne kisline, ki ovira razvoj mitohondrijev, rezultat pa je neproduktiven. Zaradi tega je treba omejiti intenzivnost vadbe in določiti mejo, preko katere ne smemo, saj bi bilo početje lahko škodljivo.”