Znanstveniki na Univerzi Cardiff so spremljali 2.235 oseb iz mesta Caerphilly v Walesu. Njihovo življenje so imeli pod drobnogledom kar 35 let, kolikor je trajala študija. Kot so zdaj ob koncu študije pokazali rezultati, sta se zdrava prehrana in na sploh zdrav način življenja obrestovala mnogim sodelujočim. Nekadilci, ki so vrsto let pazili na to, kaj dajo vase in koliko dajo nase, so svoje zdravje na stara leta obvarovali do te mere, da so v manjši meri podlegli demenci, bolezni, ki sicer doleti številne starejše osebe.

Strokovnjaki so po večletni raziskavi prišli do že znanega zaključka – zdrav način življenja in aktiven življenjski slog sta ključnega pomena za zmanjševanje rizičnih bolezni, ki nas lahko doletijo na stara leta. Zdravniki nanj zdaj množično opozarjajo, saj trendi predvidevajo, da bo nekje do leta 2050 hudo bolnih že več kot 135 milijonov ljudi po vsem svetu, in to predvsem zaradi večletne podvrženosti stresu, nezdravim navadam, kot je kajenje, hitremu načinu prehranjevanja in premajhni telesni aktivnosti.

Študija na Univerzi Cardiff opozarja na pet ključnih faktorjev, ki pomembno vplivajo na pojav starostne demence:
1. Neredna telesna vadba
2. Kajenje
3. Prekomerne telesna teža
4. Nezdrava prehrana
5. Pogosto uživanje alkoholnih pijač

Osebe, ki so sodelovale v večletni raziskavi in ki so izpolnjevale vsaj štiri od petih zgoraj naštetih faktorjev, imajo kar 60 odstotno tveganje, da bodo nekoč tudi same trpele za posledicami starostne demence.

Prav redna telesna vadba pa se je izkazala kot eden ključnih ukrepov, ki jih lahko sprejmemo in s pomočjo katere se lahko še najbolj obvarujemo pred to zahrbtno boleznijo. Roko na srce, povsem ubežati pa ji tako ali tako nikoli ne moremo.

Osebe, ki so fizično aktivne vsak dan, so sodeč po raziskavi tudi nekje do 70 odstotkov manj podvržene sladkorni bolezni, srčnim boleznim in morebitnemu možganskemu udaru.

Profesor Peter Elwood, ki je vodil omenjeno raziskavo, je ob pregledovanju ugotovitev dejal, da je zdrav življenjski slog koristnejši od kateregakoli zdravljenja in je sprejet kot najboljši preventivni ukrep, ki ga posameznik lahko sprejme. "Žalostno pa je, da je takšnih posameznikov, sodeč po raziskavi, zelo zelo malo," je zaključil svojo predstavitev.