Obdobje med leti 1850 in 1872 je bila zlata doba nutricionizma, pravi zdravnica Judith Rowbotham, soavtorica študije, v kateri so raziskovali tako imenovano viktorijansko dieto. Ljudje, ki so živeli v tem času, naj bi bili bolj zdravi in vitalni, imeli pa so tudi močnejši imunski sistem, kljub temu, da so dnevno zaužili do pet tisoč kalorij.

Raziskovalci to pripisujejo dejstvu, da so jedli veliko sveže zelenjave in sadja, kruha, ki je vseboval kvas, ki krepi imunski sistem, pili šibkejši alkohol in se izogibali sladkorju. To naj bi bil tudi jasen znak, da recept za zdravo dieto ne leži v količini, ampak v kakovosti tega, kar jemo.

»Jedli so čebulo, vodno krešo, zelje, rdečo peso, artičoke in jabolka,« pojasnjuje Rowbothamova in dodaja, da so pojedli tudi veliko svežega sadja in ribe. Vrnitev v viktorijansko dobo pomeni, da si obroke pripravljate sami doma, namesto da posegate po procesirani in hitro pripravljeni hrani, ter dajete poudarek zelenjavi in sadju. »Vrnitev k takšnemu načinu prehranjevanja nam lahko zelo koristi.«

Raziskava je razkrila, da so moški na dan zaužili med 4 do 5 tisoč kalorij, ženske pa okoli 3 tisoč. »Kljub temu pa je bila debelost zanje bolj kot ne nepoznan koncept, razen v premožnejših slojih.« Poleg tega naj bi pojedli od osem do deset porcij sadja in zelenjave na dan, kar pomeni, da so zaužili veliko več vitaminov in mineralov, kot jih dnevno zaužijemo danes. »Zaužili so tudi manj sladkorja, soli, alkohola in tobaka.«

Zaradi omenjenega Rowbothamova svetuje, da pozabimo vse moderne diete in se začnemo prehranjevati tako, kot so to počeli v viktorijanski dobi.