S postom se poveča odpornost telesa proti boleznim, z njim osvežimo in pomladimo delovanje vitalnih organov. Telesna teža se uravna, telesna vzdržljivost in gibljivost telesa se povečata. S postom tudi najlažje prekinemo s slabimi razvadami in začnemo novo, kvalitetnejše življenje. Postenje tudi povečuje duševno zavest in krepi duha.

Nekateri se odločajo za daljša obdobja posta, celo po več deset dni. Medicina priporoča, da naj bodo obdobja postenja krajša, lahko pa se postimo večkrat na leto. Nekateri se odrekajo trdi hrani določen dan v tednu ali ob vsaki polni luni, kar tudi razbremeni in osveži organizem. Tudi v Sloveniji pa imamo inštitucije oziroma zdravilišča, kjer posameznike med postenjem strokovno vodijo in jim v tem času svetujejo.

V medicini poskusi zdravljenja s postom niso tako stari. Avtor najbolj znane knjigo o tem, kako naj bi post pomagal pri boleznih, je Rudolf Breuss. Z njo je skušal svetovati bolnikom z rakom in limfomom, kako naj s pomočjo prečiščenja pripravijo telo do regeneracije. Breuss je priporočal odpoved trdi in kuhani hrani ter za določen čas poseganje po čajih in napitkih iz sadja in predvsem zelenjave. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine, pravi o postu tako: "Post v medicinskem smislu je neke vrste dieta. Poseganje po lahki hrani, ki jo telo lažje prebavlja, da se razbremeni strupov, vsekakor tudi v medicinskih vrstah priporočamo. Skrajne oblike posta, kjer ljudje številne dnevi pijejo samo vodo ali sploh ne posegajo po hrani, seveda odsvetujemo, ker so za telo prevelik stres."

Med pravimi 'ambasadorji postenja' boste težko srečali takšne, ki bi vztrajali pri trditvi, da post zdravi. Marjan Videnšek, ustanovitelj Zavoda za naravno higieno Preporod, ki vodi skupinska potenja, sedi med slednje: "Dejstvo je, da post ne zdravi ničesar. Postenje le pomaga telesu ustvariti okoliščine, v katerih se vse telesne vitalne sile uporabijo za to, da odplakujejo iz telesa vzroke njegovih bolezenskih težav. Postenje pomaga telesu, da si pomaga samo."

Etnološki vidik postenja

Post je, gledano z drugega zornega kota, sestavina velikega dela obredja. Tega dogajanja v obredju pa ne smemo razumeti izolirano, ker tako izpred oči izgubimo njegov smisel. Prehranjevanje v vseh kulturah temelji na ritualnem sporočanju in ni nikoli nevtralno. Še več, skozi navade prehranjevanja, zapovedi in prepovedi, se gradi ideologija. Predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Rajko Muršič o postu pravi: "Post je vsakokrat je povezan z določenimi premiki v koledarju. Če gledamo na tradicionalni post, poznamo dve postni obdobji. Prvo se začne po martinovem in traja do božiča. Plasiran je v obdobje, ko so 'kašče polne'. Drugi post se dejansko zgodi takrat, ko je treba racionalizirati porabo hrane. Vmes imamo 'ekscesno' obdobje prekomernega uživanja hrane: martinovo, božič, razna praznovanja in praznike, vse do pusta. Sledi štirideset dni posta, po veliki noči pa spet uživanje obilnejših količin hrane. Gre za strukturno logiko – odrekanje in uživanje sta med sabo povezana. To dvoje pripelje do močnega občutka skupnosti in jamči vzajemnost, soodvisnost posameznikov v konkretni skupnosti."

Več o samem postu si lahko preberete tukaj.