Zajtrk je siromašen, obroke konzumiramo hitro, zvečer se najemo preko vseh meja, ravnovesje v organizmu se poruši. Če temu dodamo še vsakodnevni stres, je nočna lakota logična posledica. Žal prepogosto nad nekoristno razvado izgubimo nadzor. Pravil ne poznamo več, razlike med slanim in sladkim izginejo, želje po nočnih prigrizkih pa ne premaga več nobena dieta.

V sosednji Italiji so opravili študijo, v kateri je sodelovalo 300 ljudi, in ugotovili, da kar šest Italijanov od desetih, v starosti med 18 in 60 let, ponoči je. Največ jih to počne predvsem poleti, kar 46 odstotkov, sledi pomlad z 22 odstotki. Strokovnjaki menijo, da gre vzrok iskati v slabih prehranskih navadah.

Kaj jemo in kdaj

Na lestvici najbolj priljubljenih nočnih prigrizkov prednjači sendvič s sirom in salamo, sledita sladoled na drugem in grozdje na tretjem mestu. Na četrtem mestu so testenine. Zanimivo je, da ponoči skorajda ne posegamo po sadju in zelenjavi oziroma to počne le 6 odstotkov nočnih jedcev. Še eno značilnost velja omeniti v zvezi z nočnim prehranjevanjem, skoraj nihče ne sede za mizo in v miru, počasi poje obrok. Kar 35 odstotkov ljudi hrusta hrano med gledanjem televizije, 21 odstotkov srfa po internetu ali sedi za računalnikom, 16 odstotkov pa bere knjigo ali lista revijo. Le štirje odstotki si po nočnem hranjenu privoščijo sprehod, vsi drugi gredo spat.

Vse več "težkih"

Prehranjevalne navade ljudi so vse bolj neurejene, vse več oseb spušča obroke, konzumira visoko kalorična živila in je ob vseh urah, opozarjajo strokovnjaki. Posledica je seveda debelost, ki vse bolj narašča. Napovedi so dokaj neobetavne, do leta 2015 naj bi bilo v svetu kar 2,3 milijarde ljudi pretežkih, 700 milijonov pa debelih. V Sloveniji je več kot polovica odraslih čezmerno prehranjenih, 15 odstoktov pa je debelih. Shujševalno dieto ljudje s prekomerno težo običajno doživljajo kot kazen, kot neke vrste mučenje. Strokovnjaki pravijo, da tudi polnočni prigrizek ne bi bil greh, če bi ga všteli v dnevni vnos kalorij, ki jih potrebuje naše telo. Težava nastane, kadar nočno hranjenje postane dodatni obrok. Rešitev je nizkokaloričen prigrizek: tanek košček kruha in rezina lahkega sira, ki bo vsega skupaj prinesel največ 150 kalorij. Ali pa rezina lubenice, ki ne preseže 80 kalorij. Je nasitna, pa še temeljito jo moramo prežvečiti.