Z Diet Code ali Dietno šifro, avtorja Stephena Lanzalotte, so najbolj popularne diete, kot Montignacova, Atkinsova, ločevalna, dieta po krvnih skupinah in še mnoge druge, dobile resnega tekmeca. Gre za alternativo, ki temelji na mediteranskem načinu prehrane. Kot piše Lanzalotta, lahko sedaj kar mirno pozabite vse tisto, kar ste leta dolgo poslušali ali brali o ogljikovih hidratih. Avtor diete in knjige zase pravi, da je slikar, glasbenik, pek, da obdeluje les in da je renesančni človek. Njegova dieta ne prinaša ničesar spektakularnega, ne odkriva revolucionarnih nutricionističnih spoznanj, temveč temelji na načelih mediteranske prehrane in nekaterih splošno sprejetih osnovah uravnotežene prehrane.

Testenine, pica in kruh

Lanzalotta trdi in svoje trditve tudi argumentira, da so ogljikovi hidrati v pravih količinah in kombinacijah lahko zelo koristni. Vsekakor spodbudno za vse tiste, ki ljubite testenine, krompir, pico in seveda kruh. Po Lanzalottejevi teoriji naj bi vsakodnevna količina zaužitih ogljikovih hidratov morala biti kar 52 odstotkov vseh živil. Enako velja za maščobe. Če uživate omega 3 mononenasičene maščobe, svojemu organizmu pravzaprav delate veliko uslugo. Maščobe naj bi predstavljale 28 odstotkov, medtem ko proteini le 20 odstotkov tistega, kar dnevno zaužijemo. To razmerje je Lanzalotta poimenoval zlati rez količine živil, do katerega je prišel s proučevanjem metaboličnih procesov, nutricionističnih meril in najrazličnejših drugih diet.

Vrnitev v renesanso

"Diet code" pravzaprav pomeni vrnitev k renesansi, Italiji 15. stoletja, toskanskim gričem in ponovnemu razcvetu ljudskih vrednot, kulturi in umetnosti. Zasnovana je na hrani, kakršno so uživali v dobi renesanse, sveži, naravno pridelani brez antibiotikov in pesticidov. Če se samo spomnimo stavka slovite italijanske filmske dive Sophie Loren: "Everything you see, I owe to pasta" oziroma "Vse, kar vidite, dolgujem testeninam," potem za Stephena Lanzalotteja velja, da bi enako lahko trdil za kruh. S svojo knjigo je Lanzalotta vsem dosedanjim dietam navkljub, namreč napovedal veliko vrnitev kruha in si pri tem izposodil italijanski pregovor: "Senza il pane tutti diventano orfani." (Brez kruha smo vsi sirote.)

Zlati rez

Kruh, o katerem govori Lanzalotta, je različica kruha, ki so ga poznali naši predniki iz 15. stoletja. Zanimivo je, da svoj kruh Lanzalotta ustvarja na svojevrsten (davinčijevski način – op. a.), pri katerem uporablja numerologijo, geometrijo in matematiko. Posebnost tega kruha je, da znaša razmerje soli v odnosu z moko 1,618 odstotka. Za peko svojega kruha je Lanzalotta izdelal načrt za posebno peč in ga ponuja svojim gostom v restavraciji v sklopu » Da Vinci plates« ( Da Vincijevih krožnikov). Zlati rez lahko najdete vsepovsod v naravi. Lahko ga vidite v polževi hišici, razporeditvi kosti v hrbtenici, razporeditvi vej in stebel dreves, v letu ptic, v obliki valov in gibanju galaksij. »Phi« ali zlati rez izpisuje spirale in krivulje, pojasnjuje rast in gibanje. Za človeka pa je najpomembnejša teorija, da zlati rez upravlja s strukturo našega telesa. Zlati rez je tudi razmerje niza števil, znanega kot Fibonaccijevo zaporedje ( 1,1,2,3,5,8,13,21,34,55,89, …) Zlati rez se skriva tudi v Monalizinem nasmehu, v vseh njegovih stvaritvah pa določa skladnost človeškega telesa.

Želite jesti, tako kot ste grajeni?

S prilagajanjem prehrane načinu, na katerega smo ljudje grajeni, je Lanzalotta postavil Phi tudi v središče svoje diete. Tako naj bi bila njegova dieta uravnotežen, zdrav, celovit in izpopolnjen način prehrane, ki sledi vašemu okusu in se prilagaja vašemu organizmu. Da bi dosegli želene rezultate, moramo hrano pravilno izbrati, kombinirati, razdeliti po obrokih in seveda prilagoditi individualnim metaboličnim potrebam in porabi vnesenih kalorij. Z dobro izbiro živil in kombinacij pospešite metabolizem in upočasnite procese staranja. Osnova takšnega prehrambnega sloga pa so po Lanzalottiju ogljikovi hidrati in zmerna količina beljakovin in koristnih maščob. Hrana, ki jo dieta priporoča, naj bo lokalna in sezonska, uživajmo pa jo v prijetni družbi.

Skupine živil, ki sestavljajo pet osnovnih dnevnih obrokov:

– žitarice (kruh, testenine, polnovredne žitarice in kosmiči )
– sadje in zelenjava in mastni proteini (siri, oreščki, semena, olive, avokado)
– nemastni proteini (ribe, perutnina, meso, sveži kravji sir, jajca)
– škrobni proteini (krompir, fižol, grah, koruza, jogurt)

Kombiniranje živil je enako pomembno kot izbiranje živil in njihova količina. Iz vsake od zgoraj navedenih skupin živil sestavite pare (na primer kruh in sir, polenta in žajbelj, paradižnik in bazilika, ...). Pomembno je, da imate v enem obroku samo eno živilo bogato z ogljikovimi hidrati. Za oblikovanje treh večjih dnevnih obrokov tako izberite živila iz treh skupin živil.

Živila brez katerih ni Lanzalottijeve diete so: polnovreden kruh, prosena kaša, gobe, česen, čebula, sveži petršilj, sesekljan paradižnik , jabolka, limone, rozine, tuna ali sardine v konzervi, oljčno olje, sir, jajca, jogurt.