Telesna maščoba se pri ženskah kopiči drugače kot pri moških. Večina žensk ima genoidno postavo oziroma postavo hruške, kjer se maščobe kopičijo večinoma v spodnjem delu telesa, medtem ko se pri moških maščoba običajno kopiči predvsem v predelu trebuha in imajo torej androidno razporeditev maščobe oziroma postavo jabolka, ki naj bi bila bolj nevarna za razvoj bolezni, povezanih s prekomerno težo. To, kje se vam kopiči največ maščobe, naj bi kazalo, katerim boleznim ste bolj ali manj izpostavljeni, je pokazala raziskava, ki so jo opravili na oxfordski univerzi. Razvoju z debelostjo povezanih bolezni naj bi bili bolj izpostavljeni tisti, ki imajo postavo v obliki jabolka.

Polna zadnjica

Polna zadnjica naj bi glede na raziskave, ki so jih opravili, 'varovala' pred sladkorno boleznijo in boleznimi srca. Ker se maščobe kopičijo neposredno na območju zadnjice, se v manjši meri kopičijo na območju okoli organov, kjer je nabiranje maščob lahko zelo nevarno za razvoj bolezni.

Velik obseg pasu

Osebe, ki se jim maščobe kopičijo v glavnem okoli pasu, naj bi pogosto trpele za sindromom nemirnih nog, so odkrili raziskovalci na oxfordski univerzi. Gre za neprijeten občutek v nogah in potrebo po neprestanem premikanju nog. Če tega ne zdravimo in še naprej nabiramo kilograme ter s tem povečujemo odstotek odvečnih maščob okoli trebuha, to lahko povzroči tudi motnje spanja in posledično veliko utrujenost in zaspanost, ki prizadeneta kakovost bolnikovega življenja ter vpliva na njegovo splošno zdravstveno stanje. Maščobne obloge okoli trebuha pritiskajo na notranje organe in se kopičijo okoli njih, s čimer se povečuje tudi tveganje za razvoj bolezni ožilja.

Maščobne obloge na bokih

Kot so pokazale raziskave, naj bi obstajala povezava med količino kopičenja maščobnih oblog na predelu bokov in pojavom 'mentalne megle' oziroma raztresenostjo in pozabljivostjo v času menopavze pri ženskah. Več kot je naloženih maščob, večje naj bi bilo tveganje za razvoj demence.

Močna stegna

Pri ženskah, ki imajo glede na preostale dele telesa tanjša stegna, naj bi bilo tveganje za razvoj bolezni srca in prezgodnjo smrt večje, je pokazala raziskava, ki so jo opravili raziskovalci na Danskem. V sklopu študije, ki so jo opravili na univerzi v Adelaide so še ugotovili, da močnejša stegna ne pomenijo le manjšega tveganja za razvoj bolezni srca in za prezgodnjo smrt, temveč tudi manjše tveganje za sladkorno bolezen.

Čeprav so velike prsi želja marsikatere ženske, imajo tudi svojo slabo stran. Poleg tega, da predstavljajo večjo obremenitev za hrbet, so raziskovalci z univerze v Torontu ugotovili, da velikost prsi vpliva na razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Večje tveganje za razvoj bolezni je, če ima ženska velik oprsje.

Telesna maščoba je sicer zgrajena iz drobnih maščobnih celic, ki so napolnjene s trigliceridi. Maščobne celice se tvorijo najprej v obdobju pred rojstvom, in sicer med 7. in 9. mesecem nosečnosti. Pozneje se maščobne celice v telesu tvorijo še v prvem letu življenja in nato med puberteto. Pri nekaterih ljudeh se v teh treh življenjskih obdobjih razvije več maščobnih celic kot pri drugih, zato se jim v telesu tudi kopičijo večje količine maščob. Na količino maščobnih celic v telesu v poznejšem življenjskem obdobju načeloma ne moremo vplivati, vplivamo pa lahko na to, ali so te bolj ali manj napolnjene.