V Sloveniji se je v letu 2014 rodilo 21.165 otrok, kar je 54 več kot leta 2013. Tako je tudi vrednost osnovnega kazalnika rodnosti, ki pove, koliko otrok povprečno se rodi v posameznem letu na 1000 prebivalcev, v tem letu ostala enaka kot v letu 2013: 10,3.

V Sloveniji se je lani rodilo povprečno 58 otrok na dan. Najmanj se jih je rodilo v nedeljo, 7. septembra, in sicer 29, največ pa v ponedeljek, 14. julija, ko se jih je rodilo kar trikrat več - 87. Ob sobotah in nedeljah se navadno rojeva manj otrok, po 12 ali 11 odstotkov, med tednom pa vsak dan približno 15 odstotkov. Na rojstni dan svojih mamic se je rodilo 93 otrok, osem mamic je lani rodilo dvakrat, poleg tega so se lani trikrat rodili trojčki, 351-krat pa dvojčki.

Največ novorojenih dečkov je lani že 16. leto zapored dobilo ime Luka, največ deklic pa ime Eva. Ta kombinacija je bila najpogostejša tudi v letu 2010. Med prvimi petdesetimi najpogostejšimi dekliškimi imeni sta svojo uvrstitev v primerjavi z letom 2013 najopazneje spremenili imeni Sofia (s 66. na 48. mesto) in Mila (s 45. na 27. mesto), med deškimi imeni pa Adam (s 73. na 50. mesto) in Bine (s 60. na 42. mesto).

Materinstvo: da ali ne? In če da – kdaj?

Na to, kdaj imeti otroka, vplivajo številni dejavniki: od ekonomske situacije, urejenega stanovanjskega problema, materialnega stanja v družini, stalnost zaposlitve in delovni čas, pa še bi lahko naštevali. Nekatere preprosto ne najdejo pravega partnerja. Poleg tega vplivajo tudi ambicioznost žensk, ki se v veliko primerih raje kot za materinstvo in družinsko življenje odločajo za kariero, hiter ritem življenja, postavljanje drugih vrednot više in celo egoizem (zakaj bi moral kaj deliti, če imam lahko zase, zakaj bi se posvečal drugim, če se lahko sebi?) – podobni razlogi, ki vplivajo tudi na dejstvo, da je število razvez iz leta v leto večje. Dejstvo je da, se starostna meja, kdaj se ženske odločamo za naraščaj, premika navzgor. Če so naše babice še rojevale pri sedemnajstih in osemnajstih letih, nekatere tudi prej, je zdaj povprečna starost mater ob rojstvu otrok 30,6 leta, medtem ko je povprečna starost ob rojstvu prvega otroka 29,1 leta. Nekaj več kot 58 odstotkov žensk, ki so postale mamice, je bilo neporočenih. Od vseh žensk, ki so rodile lani, jih je bilo 54,5 odstotka starih 30 ali več let. Najstnic, torej mlajših od 20 let, je bilo odstotek. Najbolj rodna skupina v lanskem letu so bile - tako kot v zadnjih nekaj letih - ženske, stare od 25 do 29 let.

Če se številne obremenjuje, kdaj bodo zanosile, ali so dovolj mlade ali ne, ali bodo zmogle ali ne, ali imajo dovolj urejeno življenjsko situacijo ali ne, se naslednja ovira pri nekaterih pojavi kmalu po porodu: dojenje. Nekatere imajo dovolj mleka in se lahko odločajo, ali bodo dojile ali ne, druge mleka nimajo, in so prisiljene v hranjenje po steklenički. Nič hudega. V mlečnih formulah so vse potrebne snovi in otrok ne bo za prav nič prikrajšanj, če se le mamica ne bo obremenjevala. Veliko bolj pomembno je, da znamo otroku nuditi pozornost, zdravo okolje, ljubezen in podporo.

O koristih dojenja je zdaj slišati že na skoraj vsakem koraku. Kljub vsemu pa nekaterim mamicam ne uspe dojiti in otročke prehranjujejo po steklenički, nekatere pa to pot prehranjevanja preprosto izberejo, ker pač ne želijo dojiti. Prav nobena mamica, pa naj doji ali ne, pa ne bi smela biti tarča žaljivk. A statistike kažejo drugače. Sedem od desetih mam, ki ne dojijo, pravijo, da so jih drugi obsojali zaradi njihove izbire. Štiri od desetih mam celo čutijo, da niso dobre mame, ker ne dojijo. Isto število njih je izjavilo, da so jih neznanci grdo gledali in jih obmetavali z grdimi komentarji, ker svoje potomce hranijo po steklenički. Petina mam je bila napadena na družbenih omrežjih, med tem ko je 16 odstotkov njih dobilo grde komentarje od drugih mam, je pokazala ameriška anketa, ki so jo izvedli med 2.075 mamami in je pokazala, da številne mamice menijo, da je šla kampanja promoviranja dojenja predaleč in izvaja prevelik pritisk na mlade mamice.

Pritiske izvajajo ene mamice nad drugimi

Siobhan Freegard, ki je osnovala dve spletni strani za mame, opozarja, da se mame vse bolj soočajo s pritiskom, da morajo dojiti. To je posledica popularnosti selfijev, ki so nastali med dojenjem. Mnoge znane mame, kot so Gisele Bundchen, Miranda Kerr, Gwen Stefani, so objavile selfije, na katerih ponosno kažejo, kako dojijo svojega otroka. S takšnimi objavami želijo spodbuditi ženske, da brezskrbno dojijo svoje otroke v javnosti, ampak očitno so stvari nekoliko ušle izpod nadzora in so objave dosegle ravno nasproten učinek. Ena mama je izjavila: ''Počutila sem se krivo, ker moje telo ni počelo tega, kar je naravno.'' Druga je dejala: ''Tako me je bilo sram, ker nisem mogla dojiti.'' Strokovnjakinja pravi, da izvajanje pritiska na mlade mamice ne koristi nikomur: ''Mnoge mame želijo dojiti, vendar ne morejo. To, kar bi moralo biti del osebne izbire, je postalo politično vprašanje.''

Dojenje koristno tudi za mame

Kljub vsemu ima dojenje le nekaj prednosti. Otroku zagotavlja popolno hrano in daje dodatno zaščito imunskega sistema. hkrati pa je koristno tudi za mamice, saj se z dojenjem, kot trdijo ameriški strokovnjaki, ki so opravili študijo, v katero je bilo vključenih kar 750.000 žensk, zmanjšuje možnost, da zboli za rakom dojk. Ženske, vključene v raziskavo, so prihajale iz 4 kontinentov in vse so bile starejše od 30 let. Na univerzi v Washingtonu so raziskovali, kakšen pomen ima dojenje za ženske. Ugotovili so, da imajo mame, ki dojijo, 20 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za rakom dojk.

Ne glede na to, kdaj (in če) se odločite za materinstvo, naj vas vodi le eno: ne obremenjujte se s starostjo, dojenjem in podobnimi stvarmi. Uživajte v vsakem trenutku in ne pozabite na partnerja: skupaj vama bo uspelo!