Največja slabost skupinske vadbe je prav gotovo delitev pozornosti. Trener oziroma vaditelj se namreč ne more posvetiti vsakemu izmed članov v skupini, zato se lahko zgodi, da posamezno vajo izvajate narobe, pa tega sploh ne ugotovite, pravega učinka pa tako seveda ne gre pričakovati. Prav tako se lahko zgodi, da se vadbe udeleži preveč aktivnosti željnih posameznic ter posameznikov in imate sami zato premalo prostora za resnično sproščen trening.

Nimamo vsi enake kondicije

Vse oblike vadbe bi morale vsebovati predhodno testiranja, s pomočjo katerega bi udeleženke in udeležence lahko razporedili v skupine glede na fizično pripravljenost. Tako bi posamezni trenerji intenziteto vadbe lahko prilagodili zmožnostim celotne skupine, saj bi bili vsi približno enako pripravljeni, temu primerno pa bi bila večja tudi učinkovitost treninga. Vsaka skupinska vadba zahteva določen tempo oziroma hitrost ter intenziteto izvajanja vaj, kar seveda močno vpliva na srčni utrip. Torej bi bilo še kako logično, da bi bile posamezne skupine sestavljene glede na stopnjo fizične pripravljenosti posameznih članov, a temu ni tako in zdi se, da se zaradi tega prav nihče pretirano ne pritožuje, saj je večini pomembno le, da se lahko pohvalijo z obiskovanjem vadbe, kvaliteta treninga pa se jim ne zdi tako pomembna.

Kaj storiti?

Če bi se rade na vadbo vpisale zato, ker želite narediti nekaj dobrega zase in si želite učinkovitega treninga, vam priporočamo, da povprašate, kako velike skupine dopuščajo posamezni termini in kolikšen je običajno naval na posamezno uro ter nato izberete tistega, ki obsega manjše skupine (do 9 udeležencev). Če vam ta možnost ni na voljo, bi bilo bolje, da se odločite za individualno vadbo ali pa vsak večer odtečete kakšen kilometer ali dva – da vaša denarnica ne bo preveč trpela.