Raziskava je pokazala, da ženske ob vprašanju o poznavanju kontracepcije spontano najprej pomislijo na kontracepcijske tablete (53%) in kondom (28%). Dolgoročne metode kontracepcije pa so v tej starostni skupini poznane v bistveno manjši meri. Po raziskavi 70 % žensk uporablja kontracepcijo. Med njimi je največ uporabnic kondoma (40 %) in kombiniranih kontracepcijskih tablet (30%).

Uporabnicam kontracepcije so najpomembnejše lastnosti metod priročnost, preprostost uporabe, zanesljivost, čim manj stranskih učinkov in zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami. Druge pomembne lastnosti so čim nižji odmerek hormonov, hitra povrnitev plodnosti po prekinitvi uporabe kontracepcije, prekinitev brez obiska zdravnika, dodatni pozitivni učinki (ugoden vpliv na kožo, lase, zmanjšanje mesečnih krvavitev, splošno počutje), da kontracepcija ne vsebuje estrogena in da ni potrebno redno jemanje.

Raziskava je pokazala tudi, da je kontracepcija 3. najpogostejša dnevna rutina žensk, takoj za osebno higieno in nego. "Uporaba kontracepcije velja med populacijo žensk, starih med 20. in 30. let, za rutino, ki je za nekatere uporabnice lahko moteča, saj se uvršča na 7. mesto motečih dnevnih rutin,« je povedala Katja Zužič iz agencija Mediana.

Glede na izsledke različnih raziskav, ki sta jih v zadnjih letih izvedla UKC (2012) in Inštitut za varovanje zdravja (2013) in se nanašajo na celotno populacijo, se mlade ženske med 20. in 30. letom starosti ne razlikujejo bistveno od celotne populacije. Slednja se namreč najpogosteje odloča za hormonsko kontracepcijo (25-40%) in kondom (10-15%). Odstopanja so značilna le za uporabo dolgoročnih metod kontracepcije, ki so pri starejši populaciji pogostejše. Maternične vložke namreč uporablja okoli 11 % žensk v rodni dobi, največ med 30. in 44. letom starosti.

Plačilo kontracepcije bi pomenilo korak nazaj

Uvedba dodatnega plačila za kontracepcijo bi po navedbah ministrstva pomenila velik korak nazaj v več desetletnem delu in prizadevanjih na področju reproduktivnega zdravja. Še več, to bi lahko vodilo v poslabšanje reproduktivnega zdravja žensk, ki je trenutno na visoki, zavidljivi ravni. Plačilo bi namreč lahko, zlasti mladostnicam in drugim ranljivim skupinam žensk, omejilo dostop do kontracepcije, povečalo njihovo stisko, obenem pa bi se posledično povečalo število nezaželenih nosečnosti in s tem tudi število splavov.

"Učinkovita, dostopna in brezplačna kontracepcija predstavlja pomembni sestavni del širših prizadevanj za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji in s tem tudi enakih možnosti žensk in moških," so zapisali. Kot so dodali, raziskave in podatki kažejo, da je sedanji sistem dostopnosti do kontracepcije dober in učinkovit, poleg tega je Slovenija ena od redkih in obenem najuspešnejših držav z zelo nizkim številom splavov in najstniških nosečnosti.