Ponedeljek, 2. 3. – Okrogla, kotaleča se cipa

"Dva centimetra!" zamomlja trener Aleš med merjenjem okrog pasu. "Dva centimetra več?!" se zgrozim in se spomnim na enormne količine kozjega sira, ki sem ga v soboto poplaknila z vinom. Trener zapisuje podatek v nekaj redovalnici podobnega. Poškilim proti metru, ki ga še vedno drži v rokah. Lahko bi mi ga posodil za trenutek, samo toliko, da končam … Temačne misli mi prekine pogled na zapisani podatek. Ne morem verjeti! Nisem pridobila dva centimetra, temveč izgubila!

Na treningu vsa naduta razlagam Alešu in Petri, koliko sira sem pospravila, pa sem se vseeno stanjšala. Aleš se ne da in mi v roke potisne šest kilogramov uteži, ki jih moram po napornih vajah sama pospraviti. Med pospravljanjem se zagovorim z Mitjo, ki trenira Špelo in Lidijo. Zakaj pa on za puncama pospravlja uteži? Ker sta pridni … Saj vem, saj vem! Onidve ne pretiravata s kozjim sirom, ne pijeta alkohola in ne govorita svinjskih besed.

Pilates je umirjeno naporen. Na koncu nam Žiga z žogo na nekih delih hrbta tako močno pritisne, da iz nas iztisne ves zrak, vse slabo, vse negativno. Tako smo vzhičene, da Žige sploh ne želimo zapustiti, čeprav je že konec vadbe. Kar sedimo z njim in ga sprašujemo vse živo. Samo da smo v njegovi bližini. Žoga načeloma velja za žensko sovražnico številka ena. Če ima gospodar pred seboj mene v živo in žogo na televiziji, vedno zmaga ona. Vedno znova kljub obilnosti povsem zbledim v senci tiste male, okrogle kotaleče se cipe, ki si jo moški kar podajajo med seboj. Kdo bi si mislil, da nas žoga v rokah pravega moškega lahko tako osreči?! Ni mu zaman ime Žoga, hočem reči Žiga.

Sreda, 4. 3. – Izguba nedolžnosti povozila slabe občutke

NLP Marko nam naroči, naj opišemo pet izredno prijetnih, pozitivnih občutkov iz preteklosti. Zaupamo si najrazličnejše zgodbice, ki so nas osrečevale. Pripovedujem o vzhičenosti ob izgubi nedolžnosti. Gospodar je besen, kadar razlagam o tem, a ga hvala bogu ni z nami in nima pojma, o čem blebetam. Mislim, da niti tega ne ve, da sem o tem pisala celo v šolskem spisu. Ker se je zgodilo med poletnimi počitnicami, na moj 17. rojstni dan, sem zadevo objavila kar takoj, ko se je začelo novo šolsko leto. Najstniki smo ravno takrat začeli uporabljati besedo full, zato smo morali napisati spis na to temo. Moj je bil tako prepričljiv, da me je profesorica celo ustavila na hodniku in se diskretno pozanimala, kako je z mojo ljubeznijo. Prepričana je bila, da sva si z gospodarjem usojena. Ko sva se pozneje naključno srečevali, nikoli ni pozabila vprašati, ali sem še z njim.

Vedno sem si govorila, da bom nedolžnost izgubila s tistim, s katerim si bom želela imeti otroke, ustvariti družino. Želja se mi je uresničila, spomin na prvi seks pa je kljub temu, da mi ni prišlo, še vedno tako mogočen in fuul veličasten, da sem z njim (pod vodstvom NLP Marka) zlahka pohodila slabe občutke, ki me sem ter tja potiskajo ob tla.

Četrtek, 5. 3. – Gospodar že pripravlja žar

Hitim iz službe, da čim prej napolnim želodec. Danes je na meniju zrezek po dunajsko, ocvrti krompir, golaž, bel kruh, čokoladna tortica … Saj vem, da bo na mizi od vsega tega le zrezek, pa še ta ne po dunajsko. Malo pa že lahko fantaziram. Če ljudje v postelji seksajo z nekom, mislijo pa na drugega, zakaj si jaz tega ne bi smela privoščiti pri mizi.

Ko vstopim na dvorišče, zagledam žar, ki ga je očitno zapeljal ven gospodar. Seveda, čez kaka dva tedna se spet začenja formula 1. In spet se bo pri nas ob nedeljah na veliko peklo na žaru, pilo, rigalo in glasno navijalo.

K našemu gospodarju že leta hodita dva ista modela; eden od njiju je lani prav nesramno shujšal, drugi pa si je kupil sobno kolo. Pestijo nas podobne težave. Lahko bi se kaj pomenili, če ne bi k nam prihajala samo takrat, ko sta slepa za vse, kar ni formula.

Opazujem, kako zanikrn je naš žar, a gospodar ga noče zamenjati. Ker ima koleščke, kot avtomobilčki, ki jih tako rad gleda po televiziji. Danes ga je postavil na zrak, jutri se bodo očitno že začela prva testiranja. Le kako se bom zadržala, ko bom zavohala vratovino na žaru?

Nedelja, 8. 3. – Tamara, sesula se ti je omara

Katastrofa! Police v omari, ki stoji v spalnici, so klonile pod težo mojih oblačil. Lepa reč. Celo šotorske majice in hlače, ki sem jih nosila zadnja leta, so se navzele moje teže. Omara se je sesula in gospodar mi je vse zmetal na posteljo. "Prehlajena sem, v grlu me praska, slabo se počutim," tarnam ter se skušam nekako izogniti pospravljanju tistih ogromnih, širokih cunj. "Dokler ne rešiš te krize v spalnici, ne hodi dol!" je strog gospodar. "Kriza v spalnici, a? Boš rekel, da si ti pokazal kakšno željo, da bi jo rešil?" Ne posluša me več. Ne zanima ga nič drugega kot to, da pospravim cunje v omaro, kjer je seveda na novo pritrdil police. Je to njegovo darilo za 8. marec? Obnaša se že tako.

Pomerjam oblačila. Večina mi je prevelikih, a nič še ne stoji na meni tako, da bi bila videti kolikor toliko normalne postave. Ker je finančna kriza, si verjetno ne bom mogla nakupiti prav dosti novih cunj, zato večino oblačil pospravim nazaj. Da le ne bo več krize v spalnici.