Blaž Bertoncelj je ustanovitelj in učitelj v Devi joga centru v Ljubljani, kjer poučujejo tako jogo za začetnike, terapevtsko jogo, jogo za nosečnice in otroke kot tudi programe za bodoče učitelje joge. Tudi svoj poklic – je sicer diplomirani sociolog – je povezal z jogo, saj vodi programe za podjetja s področja obvladovanja stresa.

V zadnjih letih je joga vse bolj popularna, že skoraj vsak fitnes ponuja neko obliko te vadbe. Ali v Devi centru bolj prakticirate tradicionalno jogo ali jo prepletate tudi z modernejšimi prvinami?

Mislim, da zelo malo skupin in joga centrov po svetu uči 100-odstotno indijsko tradicionalno jogo. Ta je zelo rigidna, po mojem mnenju in izkušnjah pa tudi neprilagojena sodobnemu človeku. Jogo so se namreč nekoč učili že dečki, ki so bili zelo gibljivi, z veliko mero samodiscipline, v ožjem krogu s svojim učiteljem in z drugačnim življenjskim stilom kot ga imamo danes. Zato mislim, da je jogo potrebno prilagoditi sodobnemu človeku. Tudi v našem centru uporabljamo elemente klasične joge, kar zadeva njeno osnovno sporočilnost na ravni telo-um. Uporabljamo pa tudi določene pripomočke in bolj blag pristop do telesa, ravno zato, da ne poškodujemo ljudi na fizični ravni, da so bolj motivirani, pa tudi zato, da vaje niso boleče in postopno nadgrajujemo njihovo zahtevnost.

S kakšnimi željami, zahtevami ali pričakovanji ljudje ponavadi pridejo k vam?

Glavni motiv je obvladovanje stresa, pa tudi zmanjšanje bolečin v ledvenem-križnem predelu, ki so pogoste zaradi preveč sedenja, zaradi napačne „uporabe“ telesa. Naš živčni sistem namreč ni bil ustvarjen za tako ekstremno stimulacijo, kot jo doživljamo danes. Zato je zelo smiselno, da vsaj občasno uporabljamo prakso joge za uravnovešenje živčnega sistema. Vsak izmed nas ima svoj moški, aktivni pol, ki ves čas deluje in želi biti uspešen ter ženski pol, ki je receptiven. Zaradi negativnih posledic stresa sistema nista v ravnovesju, mi pa smo ves čas v pretiranem notranjem delovanju. Tudi ko telo miruje, so naši možgani, naš um, ves čas aktivni. Tako da lahko izkoristimo prakso joge tudi za to, da sistema uravnovesimo.

Redki pa pridejo v naš center tudi zato, da bi doživeli duhovno razsvetljenje. Joga namreč ni telovadba – če jo opazovalec vidi kot tako, je to samo njen zunanji aspekt. Od telovadbe se razlikuje po tem, da gibe izvajamo z izjemnim samozavedanjem, s čutenjem, kar ponavadi pri klasični vadbi ali fitnesu ni poudarjeno; morda nekateri sodobni pristopi uporabljajo tudi te elemente. Bistveno pri jogi je, da se zavedamo, kaj počenjamo, da telo postopno odpiramo, da smo do njega nenasilni, po drugi strani pa tudi ne preveč leni. Joga je eksperimentalna veda, zato jo je z besedami težko pojasniti, saj gre predvsem za izkušnjo in ne toliko teorijo.

Kakšne so vaše posebnosti v poučevanju joge?

To so tako imenovani regenerativni položaji, ki izrazito antistresno vplivajo na celoten človekov sistem – fizično telo, živčni sistem in um. Gre za prilagojene klasične jogijske položaje, pri katerih telo odpiramo s pomočjo pripomočkov – traku, blazine, kocke. Ko se namestimo v položaj, zapremo oči, se sprostimo in v njem vztrajamo čim dlje, najmanj pet minut. V položaju metulja na hrbtu se na telesni in energetski ravni osredotočimo na odpiranje medeničnega, trebušnega in prsnega dela. Terapevtsko ta položaj zmanjšuje ali preprečuje težave urogenitalnega aparata; zelo je smiseln za ženske med menstruacijo in koristen za zdravje jajčnikov, pri moških pa je za zdravje prostate. Telo odpiramo in sproščamo tudi v položajih mostu in otroka; v slednjem ne samo raztezamo in sproščamo hrbtenico, ampak se – ker je to arhetipski položaj - počutimo kot embrio v varnem zatočišču svoje matere. Zaradi prevelikega stresa v vsakdanjem življenju namreč izgubljamo občutek varnosti, takšna podprta praksa joge pa ga pomaga vzpodbuditi. Treba je še dodati, da vsi položaji niso nujno primerni za vsakogar.

Sami v jogi zagovarjate individualen pristop ...

Zagotovo; vsi smo namreč posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, z različnimi potrebami, zdravstvenimi težavami, zato mislim, da je jogo nujno prilagoditi posamezniku. To pa je v skupini težko. Zato dostikrat ljudi opozorim, da jim bo neka vrsta vadbe bolj pisana na kožo, druga pa manj. Učenje joge se po tradiciji deli na dva različna načina: ena praksa živčni sistem aktivira, druga pa ga pomirja. Ljudje večinoma mislijo, da je joga zgolj za sprostitev; kaj pa če pride posameznik, ki ima težave z neko blažjo obliko depresije?! Ali je poln žalosti in brez energije? V takem primeru je potrebno prebuditi telo in um – torej ne smemo uporabljati samo elementov sproščanja v jogi. Čisto drugače pa je, če je človek zelo obremenjen z negativnimi posledicami stresa – v takem primeru moramo več delati na sprostitvi. Joga mora biti prilagojena posamezniku, predvsem naša lastna praksa doma, ki jo v Devi centru vzpodbujamo. Tečaji so namenjeni učenju različnih elementov joge, delu s telesom, dihanjem, s koncentracijo, da si lahko ljudje sami pomagajo in potem uporabljajo tiste elemente in tehnike, ki jim najbolj koristijo.

V videih si oglejte še del intervjuja z Blažem Bertoncljem ter zaporedje regenerativnih položajev z njegovim komentarjem, ki so posebnost v poučevanju joge v Devi centru in izrazito antistresno vplivajo na človeka. Gre za prilagojene klasične jogijske položaje, pri katerih telo odpiramo tudi s pripomočki.