Zadovoljna.si
Solata na vrtu

Šport in zdravje

Vse o listnati solati

M.K.
30. 04. 2013 17.40
4

Da bi se izognile slabi vesti in opazkam na račun naše podobe, ženske v restavraciji ali celo doma v družbi prijateljev namesto gurmanskih specialitet velikokrat raje izberemo solato. Seveda se želimo pokazati kot dame, ki na vsakem koraku skrbijo za vitko postavo, poleg tega pa nas zeleni ali rdeči listi oskrbujejo s pomembnimi hranili in minerali. Listnata solata ima tudi veliko vlaknin, ki v črevesju nabreknejo in nam dajejo občutek sitosti. Ampak, a so res vse sorte zelene oziroma rdeče solate tako prijazne do telesa? Kaj pa dodatki? V nadaljevanju vam ponujamo nekaj informacij o najbolj priljubljenih sortah solate in svetujemo, katerih dodatkov se je bolje izogibati.

Listnata solata je najbolj priljubljena zelenjava v Evropi.
Listnata solata je najbolj priljubljena zelenjava v Evropi.FOTO: iStockphoto
Solata je, ne glede na vrsto, bogata z izredno pomembnimi sestavinami. Vsebuje vitamine B1, B2, B6, vitamin C, številne minerale, kot so kalij, fosfor in magnezij, najdemo pa lahko tudi sledi železa, ki pomaga pri oblikovanju idealne krvne slike. Ker solate praviloma ne obdelujemo pri visoki temperaturi, temveč jo zaužijemo surovo, s tem skorajda v celoti ohrani vse vitamine in mineralne. Poleg tega vlaknine spodbujajo občutek sitosti, prav tako pa tudi izredno pozitivno vplivajo na presnovo in prebavo.

Večna klasika – mehka glavnata solata

Čeprav obstaja cela vrsta eksotičnih vrst solate, sodi navadna glavnata zelena solata med najbolj priljubljeno zelenjavo pri slovenskih potrošnikih. K temu verjetno ključno pripomore tudi njena energijska vrednost, saj 100 gramov zelene solate vsebuje le 50 kilodžulov. Njena velika prednost je tudi ta, da ima nevtralen okus, zato jo lahko pripravimo na različne načine in je odlična osnova za mešane solate vseh vrst, oblik in barv.

Ledenka je vse bolj priljubljena

Solata ledenka je bližnja sorodnica navadne glavnate solate in spada med najbolj razširjene in najbolj priljubljene sorte na stari celini. Ena glava te vrste solate tehta približno 700 gramov, najbolj razveseljiv podatek pa je, da 100 gramov ledenke v povprečju vsebuje vsega 54 kilodžulov. Večina ljudi pozna ledenko s sočnimi listi v rumenkastih ali temno zelenih tonih, vendar velja omeniti, da obstaja tudi rdeča ledenka.

Ledenka velja za eno izmed najbolj priljubljenih sort solate.
Ledenka velja za eno izmed najbolj priljubljenih sort solate.FOTO: iStockphoto
Gentile ali batavia

Vse bolj priljubljena sorta zelene solate je tudi gentile oziroma batavia, ki s kar 105 kilodžuli na 100 gramov velja za pravo kalorično bombo med solatami. Ta sorta je v bistvu mešanica klasične mehke glavnate solate in ledenke, a je veliko bolj okusna kot njeni sorodnici. Rahlo kodrasti in mesnati listi so glede na letni čas lahko rumenkaste, zelenkaste ali celo rjavkaste barve.

Gentile velja za pravo kalorično bombo med solatami.
Gentile velja za pravo kalorično bombo med solatami.FOTO: iStockphoto

Bel radič – surov ali kuhan

Radič ni klasična listnata solata. Bolj je podoben repi, ima rahlo grenek okus, 100 gramov te nekoliko trše solate pa vsebuje 75 kilodžulov. Če ga narežemo na majhne koščke, lahko pripravimo odlično solato, lahko pa ga tudi podušimo ali na hitro popečemo in ga uporabimo kot toplo zelenjavno prilogo. Za tipičen okus je odgovorna grenčična snov intibin, ki odlično pomaga pri prebavi težke hrane, prav tako pa je uspešna tudi v boju z želodčno kislino.

Rdeč radič

Prav tako kot bel, je tudi rdeč radič posebna vrsta solate. 100 gramov te nekoliko trše in prav tako grenke solate vsebuje le 59 kilodžulov. Znan je po svoji vzdržljivosti, saj ga v hladilniku v primerni embalaži lahko hranimo tudi do sedem dni, vendar le cele liste. Že odrezani deli rdečega radiča namreč začnejo počasi oksidirati in dobivati rjavo barvo.

Rdeč radič lahko v hladilniku hranimo tudi do sedem dni.
Rdeč radič lahko v hladilniku hranimo tudi do sedem dni.FOTO: Thinkstock

Motovilec uživajte pozimi

Motovilec je prava zakladnica vitaminov in mineralov. Vsebuje namreč največ zdravih snovi med solatami, 100 gramov te solate pa vsebuje 59 kilodžulov. Motovilec ima blag orehast okus, mraz pa to aromo le še okrepi, zato je ta sorta tipična zimska jed, ki naj bi jo pretežno uživali od septembra do maja.

Motovilec naj bi zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov uživali predvsem pozimi.
Motovilec naj bi zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov uživali predvsem pozimi.FOTO: iStockphoto

Endivija za žolč

Endivija je znana kot izredno dietetična vrsta zelenjave, saj 100 gramov te močno kodraste solate vsebuje le 46 kilodžulov. Uživamo jo lahko tako surovo, kot tudi kuhano in pripravljeno kot špinačo ali blitvo. Vsebuje razmeroma veliko mineralov, še posebej kalija in kalcija. Največja prednost endivije je grenčična snov laktukopikrin, ki se v glavnem nahaja v spodnjih delih listov in spodbuja pretok žolča, s tem pa pomaga tudi pri prebavljanju hrane z visoko vsebnostjo maščob. Po mnenju nekaterih znanstvenikov naj bi bila endivija tudi odličen analgetik in pomirjevalo, čeprav so vrednosti za to potrebnih snovi v tej solati precej majhne.

Endivija ima zelo nizko energijsko vrednost.
Endivija ima zelo nizko energijsko vrednost.FOTO: iStockphoto

Pozor pri prelivih!

Kot lahko ugotovimo, očitnih razlik v energijski vrednosti med najbolj razširjenimi vrstami solate skorajda ni. Končna energijska vrednost posamezne solate je torej odvisna od prelivov in dodatkov, ki zeleno malico spremenijo v kalorično past. S to zelenjavo lahko brez večjih težav izgubimo nekaj odvečnih kilogramov, če smo le pozorni na nekaj malenkosti: izogibati se moramo maščobnim dodatkom, kot so krušne kocke, sir in šunka. Previdni moramo biti tudi pri izbiri preliva. Namesto preliva iz majoneze raje posezite po kakovostnem olivnem ali repičnem olju, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki ugodno vplivajo na maščobo v krvi in tako aktivno prispevajo k zmanjšanju tveganja možganske kapi in nastanka bolezni srca. Poleg olja lahko za omako na solati uporabite tudi kis, gorčico ali nemasten jogurt, izogibajte pa se kruhu. Nekateri namreč k solatam postrežejo bagete ali toaste, po katerih pa ni ravno pametno poseči. Če se že ne morete upreti kruhu, če je le možno izberite polnozrnate izdelke, ki niso le manj kalorične, temveč vam dalj časa dajejo občutek sitosti.

Namesto po prelivih iz majoneze, raje posezite po repičnem ali olivnem olju ter po kisu, gorčici ali lahkem jogurtu.
Namesto po prelivih iz majoneze, raje posezite po repičnem ali olivnem olju ter po kisu, gorčici ali lahkem jogurtu.FOTO: Profimedia

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 634