Voda ima veliko vlogo pri uravnavanju telesne temperature, celice preko krvi oskrbuje s hranili in kisikom, varuje organe in vezivna tkiva in odplavlja odpadne snovi iz telesa. Tekočino izgubljamo preko kože z znojenjem, preko ledvic z urinom, preko črevesja z iztrebki ter tudi preko pljuč z izdihanim zrakom. V vročih dneh je predvsem znojenje tisto, s katerim izgubimo največ tekočine. Že pri normalni aktivnost in ob normalnih razmerah izločimo tudi do 1 liter vode dnevno, kar pa se pri visokih zunanjih temperaturah močno poveča. 

Izgubljeno vodo je potrebno nadomeščati, kar najučinkovitejše storimo s pitjem tekočine. Nekaj vode sicer zaužijemo tudi s hrano, nekaj pa se je tvori pri presnovi hranil v telesu. Če tekočine ne nadomeščamo zadostno, lahko pride do dehidracije. To je stanje pomanjkanja vode v telesu, ki je lahko akutna ali kronična. Dehidracija je lahko blaga, zmerna ali huda, v skrajnem primeru lahko vodi v smrt. Znaki dehidracije so poleg žeje in suhih ust tudi utrujenost, glavobol, izguba apetita in pospešen srčni utrip. 

Žeja je subjektiven znak in se spreminja. Lahko jo čutimo, ali ne. Sploh otroci in starejši imajo lahko zmanjšan občutek žeje, kar pomeni, da naj tekočino nadomeščajo na pamet. Prav tako žeje pogosto ne čutimo kadar smo telesno aktivni v vodi (npr. plavanje v bazenu ali morju), a potimo se tudi ob tej aktivnosti in potrebno je nadomestiti izgubljeno tekočino. 

Splošne količine tekočine, ki naj bi jo popili na dan, ni. Govori se o 8 kozarcih vode na dan ali pa o tem, da naj bi spili 2 litra vode na dan. Še eno izmed priporočil pravi, 1 liter tekočine na vsakih zaužitih 1000 kilo kalorij ... A končna potrebna količina je odvisna od stopnje aktivnost, potenja, tudi zaužite hrane – bolj mastna ali z beljakovinami bogata prehrana zahtevata višje vnose. 

Dober pokazatelj in praktičen test stanja organizma glede hidriranosti pa sta količina in barva urina. Če je barva našega urina svetla, praktično prozorna ali barve zelo razredčene limonade, potem smo najverjetneje ustrezno hidrirani. V primeru temnejše, rumene ali celo rjave barve, pa po obisku stranišča hitro zavijmo še po kozarec vode. Prav tako naj bi vsak dan na malo potrebo odšli vsaj 7x. Pravljično število, ki si ga ne bo težko zapomniti. Raje torej, kot da štejemo kozarce popite vode, spremljajmo svoj urin in mu prilagodimo vnose. 

Za nadomeščanje tekočine uživamo predvsem navadno, pitno vodo. Ta naj bo sobne temperature oz. v primeru zelo vročega dneva okoli 17 C. Tako temperaturo vode občutimo kot hladno in ne mrzlo. V primeru izgube 3 % telesne mase zaradi tekočine (pri 60 kg posamezniku je to 1,8 kg, pri 80 kg pa 2,4 kg telesne mase), npr. ob povišani telesni dejavnosti, vodo obogatimo s soljo in sladkorjem oz. pripravimo rehidracijski napitek. Raje, kot kupljene, pripravimo domače napitke. 

Ščepec soli in voda ter 100 % sadni sok v razmerju 1:1, bosta zadostovala. Če nam navadna voda ne steče po grlu, ji lahko okus dodamo z limono, limeto, meto, peteršiljem, ingverjem, tudi jagodičevjem, narezano lubenico ali kumaro. Izogibajmo se pitju sladkih pijač, prav tako so neustrezna izbira za nadomeščanje tekočine gazirane pijače, alkoholne pijače, kava, mleko, pravi čaj in pijače s sladili. 

V vročih poletnih dneh pa poleg pitja tekočine uživajmo še veliko zelenjave in sadja. Prednost damo sezonskim in lokalnim izbiram predvsem kumare, bučke, paradižnik, solata, pesa, paprika, jagodičevje, lubenica, jabolko ... so odlična izbira, ki bo obogatila naše poletne jedilnike. Pripravimo si lahko solate, tudi sadno solato, priloge ali tudi hladne juhe npr. gaspačo ali kumarično juho. Zelenjavo in sadje skušajmo dodati v prav vsak dnevni obrok. Prednost damo zelenjavi in v primeru petih obrokov na dan, pojemo 3 z zelenjavo in 2 s sadjem. 

Neustrezno nadomeščanje izgubljene tekočine bo povzročilo slabše počutje, pretirano nadomeščanje pa le kakšen obisk WCja več. Nič naj nas torej ne skrbi in na zdravje!