Kaj je kvinoja?

Starodavna žitarica kvinoja izvira iz južnoameriških Andov, kjer jo gojijo že tisočletja. Že takrat so jo Inki zelo cenili in jo imeli za sveto. Od tam izhaja tudi izraz mati vseh žit oziroma zrn. Zanimivo je, da jo uvrščamo med žita, čeprav to ni. Gre za nepravo oziroma psevdo žito, kar pomeni, da ne sodi med trave, temveč zeleno listnato zelenjavo, a se jo večinoma uporablja kot žitarico.

Zaradi svojih pozitivnih učinkov deluje izredno krepilno in vsebuje več beljakovin kot katero koli žito, zato jo danes uvrščamo med tako imenovana superživila. Te beljakovine imajo skoraj idealno razmerje osmih esencialnih aminokislin, visok odstotek predstavlja predvsem lizin, ki spodbuja obnovo tkiv. Poleg tega je odličen vir mangana, magnezija, železa in bakra. Velja tudi za vir energije, saj vsebuje vitamin B2.

Je odličen vir beljakovin

Zanimivo je, da vsebuje več beljakovin kot katero koli drugo žito. Te beljakovine imajo idealno razmerje esencialnih aminokislin z mnogo lizina, metionina in cisteina. Ne vsebuje škodljivega glutena, ki je pogosto alergen in lahko povzroča hude avtoimunske bolezni, kot je revmatoidni artritis, in težave, kot so razdražljivo črevo, izpuščaji in glavoboli.

Obnavlja poškodovane lase

Kvinoja je odlična tudi za lase, zahvaljujoč vsebnosti aminokislin, ki pomagajo pri obnavljanju poškodovanih las. Vsebnost proteinov pa jih naredi močne in jih varuje pred zunanjimi vplivi. Zaradi njenih pozitivnih učinkov jo vse več uporabljajo tudi kot sestavino v šamponih in balzamih za lase.

Ne vsebuje glutena

Čeprav ni tipična žitarica, jo mnogi še vedno uporabljajo kot tako. V resnici gre za psevdo žito, kar pomeni, da ne sodi med trave, temveč zeleno listnato zelenjavo, kot so špinača, blitva in rdeča pesa. Del, ki ga jemo, so semena, ki jih skuhamo kot riž. Obstaja več kot sto vrst kvinoj, najbolj komercialne pa so bela, rdeča in črna. Preden jo pripravite, je najbolje, da jo dobro sperete, saj ima sicer precej grenak okus.

Hranilne vrednosti 100 g kvinoje:

- 368 kcal 

- 14,1 g beljakovin 

- 6,07 g maščobe 

- 64,16 g ogljikovih hidratov 

- 47 mg kalcija  

- 4,57 mg železa  

- 197 mg magnezija  

- 563 mg kalija  

- veliko vitamina B-kompleks in folata

- 7 mg E vitamina

- 70 mg holina

Strokovnjaki so izračunali, da lahko 42,5 g semen kvinoje zadovolji naslednje dnevne potrebe odrasle osebe: 43 odstotkov mangana, 21 odstotkov triptofana, 20 odstotkov magnezija in 19,5 odstotkov folata.

Kvinoja in vnetje

Potrjeno je, da ima kvinoja izrazit protivnetni učinek zaradi pomembne prisotnosti zaščitnih faktorjev kvercetina in kempferola, pa tudi dragocene količine omega-3 maščobnih kislin. Zanimivo je, da kuhanje, dušenje in kuhanje na pari ne poslabša blagodejnih učinkov kvinoje. Kvinoja vsebuje veliko količino vlaknin, ki pospešujejo prebavni proces in ne vsebuje glutena. Priljubljenost kvinoje je v zadnjih letih močno narasla, posledično tudi zato, ker se je povečalo povpraševanje po enostavnih in hranljivih alternativah žitaric brez glutena. Ne samo, da je kvinoja bogata s hranili, ampak ima tudi številne koristi za zdravje. 

Recepte za jedi s kvinojo najdete na spletni strani Okusno.je.

Vir: misszdrava.hr, verywellfit.com, healthline.com