A vplivneži navadno ne opozorijo, da je hrana po nekaj dneh čakanja v hladilniku spremenjena. Navadno izgubi svojo teksturo, okus, hrustljavost, vonj ... a tudi, če nas to ne moti, je potrebna previdnost. Lahko namreč pride tudi do mikrobiološkega kvara, ki je za naše zdravje lahko nevarno, saj lahko povzroči okužbe ali zastrupitve s hrano oz. oboje. 

Našo predpripravljeno jed tako kar se da malo časa držimo znotraj nevarnega temperaturnega območja, ki je med 5 in 63 C. Nad 63 C večina bakterij propade, na nizki temperaturi pa se njihovo razmnoževanje upočasni oz. ustavi. Idealna temperatura za rast bakterij je med 30 do 37 C, tu se število bakterij v živilu podvoji vsakih 20 minut, plesni pa najbolje rastejo pri temperaturi 20 do 25 C. Da to preprečimo, ob pripravi obrokov sledimo korakom, ki jih razkrivamo spodaj.

Pravilno ohlajanje že pripravljenih živil

Jed ohladimo kar se da hitro. Na sobni temperaturi naj ne počiva več kot 2 uri, prav tako v hladilnik ali zamrzovalnik ne shranimo še vroče jedi, saj bo ta dvignila temperaturo notranjosti in nevarnostim izpostavila še ostala živila. Ohlajanje pospešimo s pomočjo vodne kopeli in/ali mešanjem. Jed pretresemo v manjše posodice, ki jih nepredušno zapremo in ustrezno označimo. Jed shranimo razdeljeno na obroke, da preprečimo pogosto odpiranje večje posode in jemanje hrane iz nje. Vsak poseg v posodo namreč lahko predstavlja potencialno okužbo in pospeši kvar hrane. Posodice s hrano naj bodo nepoškodovane in primerne za shranjevanje hrane. Določena embalaža ni namenjena temu, da se jo po odprtju ponovno uporabi za shranjevanje živil (npr. tako zelo priljubljene banjice za sladoled). Boljša izbira so namenske posode za shranjevanje, najboljše steklene. Te so super tudi za to, ker vsebino v njih vidimo in tako lažje preprečimo, da v naprej pripravljena živila v hladilniku pozabimo. 

Shranjevanje na hladnem

V hladilniku naj bi hrano shranjevali od 2 do 3 dni, občutljive skupine ljudi (nosečnice, starostniki, posamezniki z oslabelim imunskim sistemom) pa naj bi že pripravljeno hrano zaužili v roku 24 ur od priprave. Vse skupaj velja, če uspemo zagotoviti temperaturo v hladilniku 5 C in kroženje zraka okoli posode. Zelo založeni hladilniki, kjer zrak ne kroži ali se celo dela kondenz, niso ustrezni za shranjevanje. Temperaturo v hladilniku lahko enostavno spremljamo z nakupom ugodnega manjšega termometra. Žal bomo hitro ugotovili, da domači hladilniki težko držijo tako nizko temperaturo, sploh v vratih ali na višjih policah. Če imamo obrok namen zaužiti kasneje kot v tem času, je bolje, da ga zamrznemo. Tu nas hrana na -18 C lahko počaka 2 do 3 mesece, ko se jo odločimo zaužiti, pa jo kar se da hitro odtajamo. 

Ponovno pogrevanje hrane

Ko hrano ponovno pogrevamo, ciljamo na temperaturo 74 C. Tu se bo uničilo večino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano. Ne glede na to, kateri način pogrevanja hrane izberemo (mikrovalovna pečica, pečica, pogrevanje na štedilniku), jo vmes mešamo, saj tako zagotovimo enakomerno in ustrezno temperaturo v celotni jedi. Hrano pogrevamo le enkrat, vzamemo je torej toliko, kot je nameravamo zaužiti. Ustrezno pogreti obrok zaužijemo takoj. Obroka, ki je že bil odmrznjen, ne zamrzujemo ponovno, lahko pa ga za 2 do 3 dni shranimo v hladilniku. Če torej delamo 'meal prep' za 5 dni, bi obroke za ponedeljek, torek in sredo shranili v hladilniku, v sredo pa odtajali še dva obroka za četrtek in petek.

Pa so res vsa živila primerna, da jih pripravljamo v naprej in ponovno pregrevamo? Pri določenih živilih je potrebno nekaj več previdnosti oz. upoštevamo tudi svoj okus in svoje preference. 

Hrana, bogata z beljakovinami, kot so jajca, meso: beljakovine ob toplotni obdelavi denaturirajo, to pomeni, da spremenijo svojo sestavo. Ob ponovnem pogrevanju se lahko pojavijo prebavne težave ali pa zaznamo razliko v kakovosti (slabši okus). Že pripravljena jajca ali meso tako lahko uporabimo hladno, npr. kot dodatek v sendvič ali na solati. 

Hrana, ki vsebuje škrob, kot so riž, testenine, škrobnata zelenjava: škrobnata živila vsebujejo bakterijo Bacillus cereus. Čeprav se le ta ob pogrevanju uniči, pa so toksini te baterije odporni na toploto, v živilu pa se tvorijo predvsem med ohlajanjem pri sobni temperaturi. Za ta živila je še bolj pomembno, da jih res kar se da hitro ohladimo in v hladilniku shranimo do 24 ur, saj s tem zmanjšamo tveganje zastrupitve. 

Ko prebiramo seznam teh živil ugotovimo, da je tedenski 'meal prep' potencialno nevarna oblika organizacije naše prehrane. Bolj smotrno je najti recepte, ki omogočajo hitro, a sprotno pripravo obrokov. Čez vikend lahko pripravimo obroke, ki jih zamrznemo ter tekom tedna skombiniramo s sveže pripravljenimi škrobnatimi prilogami ali pa razmislimo o prenesem obroku – to je obrok, ki je en dan večerja, drugi dan pa kosilo (npr. polenta z mlekom za večerjo, popečena polenta ob odtajanem golažu pa kosilo). Organizacija prehrane v taki obliki bo vseeno omogočila, da obrok zaužijemo v 12 urah, torej še znotraj priporočil. Če vseeno želimo ohraniti neko obliko 'meal prepa', obroke pripravimo delno in jih kombiniramo s hrano, ki je pripravljena sproti. Živila lahko npr. predčasno predpripravimo tako, da jih operemo, olupimo, že tudi nasekljamo, narežemo, začinimo. Nato jih toplotno obdelamo tik pred zaužitjem, ob tem pa skuhamo še sveže pripravljeno škrobnato prilogo.