"Količina je odvisna od posameznika, od njegovih zdravstvenih, športnih in morda estetskih zahtev ter življenjskega obdobja. Na splošno pa se v uravnoteženem obroku svetuje velikost porcije mesa ali ribe v količini med približno 100 in 120 grami za žensko in med 120 in 140 grami za moškega. Priporočena teža živila velja za pusto meso brez kože, vidne maščobe ali kosti, v surovem stanju, torej pred termično obdelavo," je razložil klinični dietetik in športni nutricionist Luka Roter, mag. dietet., CISSN.

Ribe je priporočljivo uživati dvakrat tedensko in po njegovem nasvetu naj bo vsaj enkrat na jedilniku mastna modra riba, kamor spadajo sardele, sardon, skuša in losos. Lahko si jih privoščimo tudi večkrat, "vendar ne nosečnice ali ženske, ki načrtujejo zanositev, doječe matere ali otroci". Nanizani naj se držijo omejitev zaradi možne večje vsebnosti težkih kovin, "čeprav jih večina rib vsebuje v zanemarljivih količinah". Priporočila za uživanje mesa so medtem razdeljena na rdeče in belo perutninsko meso – belo se priporoča trikrat in rdeče do dvakrat v tednu.

Uživati je torej smiselno oboje – meso in ribe – seveda v priporočljivih količinah in pripravljeno na čimbolj zdrav način, torej kuhano, dušeno ali pečeno v ponvi v lastnem soku z zelišči. Obenem so tako kot sveža načeloma lahko enako kakovostna odmrznjena živila, če so bila pravočasno in ustrezno zamrznjena ter ni bila prekinjena hladna veriga, da bi se živilo vmes odtajalo. Vsekakor pa ni dobro uživati predelanih jedi in Luka Roter je še posebej opozoril na mesne izdelke, kot so salame, paštete, hrenovke, čevapčiči ... in ribje pripravke, kot so ribje ali rakove palčke. "Tovrstna industrijsko predelana živila imajo precej slabšo hranilno sestavo od osnovnih živil. Obenem se med predelavo ustvarjajo ali jim dodajajo snovi, ki so lahko zdravju nevarne, zato ne ustrezajo prej omenjenim priporočilom," je obrazložil.

Pomembna je kombinacija živil v obroku

Kaj pa sestava, hranilne snovi, minerali, vitamini? Klinični dietetik in športni nutricionist pravi, da med osnovnimi živili ni primerna primerjava hranilne vrednosti v smislu, da je nekaj boljše in drugo slabše. "Podrobno hranilno sestavo in vsebnost posameznih mikrohranil, vitaminov in mineralov, posebnih maščobnih kislin in podobno se navadno izkorišča le za komercialne namene, ko nekdo želi prodati določeno prehransko dopolnilo ali zagovarja katero izmed komercialnih diet, ki so narejene na podlagi enega ali le na nekaj prehranskih dejstev, postavljenih izven celotnega konteksta," je izpostavil.

Navedbe glede sestave, da vsebuje meso relativno veliko železa, cinka, vitamina B12 ter ribe omega 3 maščobnih kislin in vitamina D, so sicer pravilne. A lahko po izkušnjah Luke Roterja predvsem zmedejo, "ker začnemo razmišljati, da je meso boljše, če je v njem nekega mikrohranila več kot v ribi, in bomo zato raje jedli meso kot ribo. Ali pa jajca, mleko in mlečne izdelke, stročnice ... Ampak odločitev ne bi bila prava, saj vsako od živil vsebuje neka druga hranila, ki bi jih telesu sicer težko zagotovili, če jih ne bi uživali."

V vsakem primeru je ključno, da so na jedilniku količine vseh živil, ki so odmerjene individualno na podlagi značilnosti in potreb posameznika. Vedeti pa je potrebno tudi, da prehranska priporočila "ne temeljijo zgolj na podatku hranilne sestave, temveč upoštevajo način priprave in nenazadnje tudi vpliv enega živila (na primer mesa ali ribe) na sestavo celotnega obroka". Videti je treba celostno sliko – kako je sestavljen celoten obrok – in se ne zgolj osredotočiti na eno osnovno živilo. Namreč, "obrok, ki vsebuje ribe, ima lahko precej drugačno celostno energijsko in hranilno sestavo od obroka, ki vsebuje meso. Sploh, če gre za rdeče meso, še bolj pa, če gre za mesni izdelek."

Ob ribi prav tako pogosteje jemo kuhan krompir, morda z blitvo, medtem ko je ob rdečem mesu večkrat pire ali pečen krompir in ob hamburgerju ocvrt krompirček, kar je po pojasnilih Luke Roterja s prehranskega vidika manj primerno. Posledično ob uživanju obrokov z rdečim mesom pogosto vnesemo več kalorij, "kar lahko prispeva k prekomerni teži in k zaužitju več nasičenih maščob, ki lahko povzročajo bolezni srca in ožilja ter jih je v prehrani priporočljivo čim bolj omejevati. Po drugi strani pa vemo, da ribe, ki imajo sicer zelo dobro hranilno sestavo z vidika esencialnih maščobnih kislin, lahko vsebujejo določene težke kovine, ki bi ob povečanem in prekomernem uživanju rib lahko negativno vplivale na zdravje."

Če smo zdravi, je torej najbolje jesti vse, seveda v skladu s priporočili stroke živilstva, dietetike in medicine. Poleg mesa in rib v okviru priporočil tudi ostale skupine živil, kot so zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, žita in žitni izdelki ter včasih tudi živila z velikim deležem maščob in živila z večjim deležem sladkorja. "Tako se bomo zdravo prehranjevali, kar pomeni, da bomo zaužili vsa potrebna hranila v primernih količinah in ne bomo potrebovali nobenih prehranskih dopolnil ali posebnih diet," je razložil klinični diabetik in športni nutricionist.

Posebno prehranjevanje in prehranska dopolnila naj bodo izjemoma ob posebnih zdravstvenih težavah in boleznih, ko pa naj priporočila za posebno prehranjevanje ali prehranska dopolnila podajajo strokovnjaki. Posvet z dietetikom se svetuje tudi pri morebitni odločitvi za drugačen način prehranjevanja z izločanjem osnovnih živil, kot je denimo vegetarijanstvo. Strokovno bo oblikoval ustrezno prehrano in personaliziran jedilnik z vključenimi prehranskimi priporočili in uravnoteženimi obroki, upoštevajoč posebne zahteve in potrebe.