Ob zdravi prebavi razgradimo zaužito hrano na način, da jo lahko nato presnovimo brez večjih težav. Dogajanje v prebavnem traktu, ki sega od ust in vse do zadnjika, je zapleteno in terja usklajeno delovanje številnih telesnih funkcij, kot so denimo nemoteno požiranje, ustrezno gibanje črevesja, postopno praznjenje vsebine želodca v tanko črevo ... Obenem med drugimi svojo vlogo opravljajo kislina v želodcu, žolč za razgradnjo maščob, črevesne bakterije in tako dalje.

Živila nam pomagajo razgraditi tudi prebavni encimi. Obstaja jih več vrst in med njimi so glavni amilaze za presnovo ogljikovih hidratov, proteaze za razgradnjo beljakovin in lipaze za presnovo maščob. Nekateri so že v ustih in v želodcu, večina pa nastaja v dvanajstniku in največja encimska razgradnja poteka v tankem črevesu.

Telo praviloma samo uravnava ustrezno prebavo in prav tako ravnovesje prebavnih encimov. Njihovo primerno ravnotežje ob zdravi prebavi in presnovi zagotavljajo žleze, ki na podlagi zaužite hrane poskrbijo za proizvodnjo dovolj encimov. "Signal za izločanje primerne količine in vrste encimov v prebavni trakt je namreč zaužita količina in vrsta hrane," je razložil klinični dietetik in športni nutricionist Luka Roter, mag. dietet., CISSN.

Kdaj in zakaj se lahko pojavi pomanjkanje prebavnih encimov?

Čeprav telo praviloma samo skrbi za izločanje dovolj prebavnih encimov, se lahko pri nekaterih vseeno pojavi pomanjkanje. Bolezenskemu procesu zmanjšane sposobnosti izločanja prebavnih encimov se po pojasnilih dietetika strokovno reče eksokrina insuficienca pankreasa. Za zdravljenje je potrebno prilagoditi prehrano in po potrebi nadomeščati prebavne encime, če je diagnosticirana bolezen in predpisano jemanje prebavnih encimov.

Pomanjkanje prebavnih encimov je sicer značilno "predvsem za različne bolezni trebušne slinavke, kot so kronični in akutni pankreatitis, tumorji trebušne slinavke ali operacija na trebušni slinavki, ki je tudi glavna žleza za proizvajanje in izločanje prebavnih encimov". Redko je eden od razlogov primanjkljaja lahko tudi neustrezno ravnovesje encimov. Večkrat so vzroki druga bolezen ali zdravstvena težava, lahko pa tudi neustrezna prehrana z uživanjem določene vrste hrane, na katero je posameznik preobčutljiv.

V določenih primerih pomaga dieta FODMAP

Včasih razloga za prebavne težave ni mogoče ugotoviti in tedaj govorimo o tako imenovanem sindromu razdražljivega črevesa. "Veliko je primerov, ko ne gre za specifično bolezen, a vendarle imajo ljudje problem s prebavo. Takrat lahko pomaga prehranska terapija oziroma dieta FODMAP (daljše Low FODMAP Monash dieta), ki je oblikovana na znanstvenih dokazih in je medicinska dieta. Gre za dieto z nizko vsebnostjo FODMAP hranil, kjer se sistematično izloča različne vrste ogljikovih hidratov, po katerih lahko imajo določeni težave pri prebavi," je pojasnil Luka Roter.

Ob dalj trajajočih prebavnih težavah je nujno obiskati zdravnika, včasih pa jih lahko omilite in tudi odpravite s spremembo prehrane. Luka Roter priporoča FODMAP dieto, "pri kateri pa je izredno pomembno, da se jo izvaja izključno s sodelovanjem dietetika, ki je usposobljen in ki ima po možnosti tudi opravljeno usposabljanje za izvajanje tovrstne diete." V pomoč je lahko tudi mobilna aplikacija za Low FODMAP Monash dieto, "a vendar je temelje za izvajanje diete potrebno postaviti z dietetikom, ki je strokovnjak za prehransko svetovanje. Namreč, izredno pomembno je, da se ne odstrani kar vseh FODMAP živil, temveč da se jih izpušča po določenem sistemu, saj je treba tudi nadomestiti hranila, izločena s FODMAP živili. Ustrezno nadomeščanje hranil z drugimi živili je ključno, da ne pride do energijske in hranilne podhranjenosti, ki se sčasoma negativno izrazi na zdravju." 

Ali je smiselno dodatno jemati prebavne encime?

Prebavni encimi so naravno tudi v določenih živilih, denimo v ananasu, papaji, avokadu, kiviju in v raznih fermentiranih živilih, na primer v kefirju in kislem zelju. "Ampak z njimi ne boste pozdravili pomanjkanja encimov, če ga imate, in jih ni potrebno jesti zaradi morebitnega primanjkljaja in v pretiranih količinah," je poudaril dietetik. Pomembno se je prehranjevati uravnoteženo, ob morebitnih prebavnih težavah pa je treba obiskati ustreznega specialista, zdravnika in/ali dietetika.

"Dietetik bo glede na individualno obravnavo najprej postavil prehransko diagnozo. Šele na podlagi izsledkov bo morda uvedel FODMAP dieto in svetoval dopolnjevanje prehrane s prehranskimi encimi," je razložil Luka Roter. Po njegovih pojasnilih bi lahko tovrstno svetovanje denimo prišlo v poštev ob preobčutljivosti na laktozo, ob kateri imate lahko po zaužitju drisko, bolečine v trebuhu, napihnjen trebuh in prekomerne vetrove. "Oseba, ki nima dovolj encima laktaza za razgradnjo laktoze, pa lahko razgradnjo laktoze dokaj enostavno doseže tako, da skupaj z mlekom ali mlečnim izdelkom zaužije encim laktazo," je opisal.

Morebitno uživanje prehranskih encimov brez predhodnega posveta pri dietetiku in/ali zdravniku odsvetuje, "kajti v nasprotnem primeru si lahko naredite večjo škodo", in hkrati opozarja pred samodiagnosticiranjem. "Četudi se nekaj prodaja brez recepta, še ne pomeni, da naj bi si to vsak sam predpisal. Sploh pa ne v primeru zdravstvenih težav. Za prehranska dopolnila še posebej velja, da ne zdravijo in da niti niso namenjena preprečevanju bolezni, ampak zgolj dopolnjevanju ob morebitnem pomanjkanju. Z dodajanjem tako torej samo dopolnijo ravnovesje encimov, ki pa ga je treba najprej strokovno ugotoviti," je poudaril.

Vsem, ki se sprašujejo, ali naj jemljejo prebavne encime, torej jasno odgovarja: "Ne. Tisti, ki jih morajo jemati, tako ali tako že vedo, saj jim jih je predpisal zdravnik ali priporočil klinični dietetik. Po predpisanem režimu naj jih tudi jemljejo, saj so zanje esencialni. Vsem drugim, ki razmišljajo, če bi jih kupili in jemali, svetujem, naj se prej obrnejo na strokovnjaka za prehrano." Strokovno usposobljeni so dietetiki, ki po opravljeni individualni prehranski obravnavi in analizi ocenijo, ali je sploh potrebno dodajanje prehranskih dopolnil ter katerih in v kakšnih odmerkih.