Zakaj prijateljica shujša z isto dieto, vi pa ne?

Čeprav se morda zdi nepravično, znanost danes vse bolj potrjuje, da univerzalna dieta, ki bi delovala pri vseh enako, najverjetneje ne obstaja.

Razlog ni v pomanjkanju volje ali disciplini. Na uspeh hujšanja vpliva veliko dejavnikov, od genetike in hormonov do črevesnega mikrobioma, spanja in vsakodnevnih navad.

Raziskovalci ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) so začeli obsežno raziskavo, katere cilj je ugotoviti, zakaj se ljudje na isto hrano in prehranske vzorce odzivamo tako različno. Med drugim spremljajo genetiko, življenjski slog, zdravje črevesja in presnovne odzive posameznikov.

Eden najbolj zanimivih primerov je odziv krvnega sladkorja. Pri dveh ljudeh lahko isti obrok povzroči povsem različen porast glukoze v krvi. To pomeni, da živilo, ki je za eno osebo odlično, za drugo morda ni najboljša izbira.

V našem črevesju živi ogromno bakterij in drugih mikroorganizmov, ki pomagajo pri prebavi hrane. Temu pravimo črevesni mikrobiom. Ker ima vsak človek nekoliko drugačno sestavo teh mikroorganizmov, se lahko tudi na enako hrano ali dieto odzivamo različno.

Nekateri imajo zato dlje časa občutek sitosti, drugi hitreje porabljajo določena hranila, tretji pa se lažje spopadajo z nihanjem krvnega sladkorja. 

Strokovnjaki s Harvarda poudarjajo, da je mikrobiom pri vsakem človeku edinstven. Prav zato lahko vpliva ne le na telesno težo, temveč tudi na tveganje za razvoj sladkorne bolezni, debelosti in drugih zdravstvenih težav

Pogosto slišimo zgodbe o keto dieti, intermittent fastingu ali drugi metodi, s katero je nekdo izgubil 10 ali 20 kilogramov. Težava je, da uspeh posameznika še ne pomeni, da bo enak pristop učinkovit tudi pri vas.

Na uspešnost hujšanja vplivajo:
- starost,
- hormonsko stanje,
- količina mišične mase,
- kakovost spanja,
- stopnja telesne aktivnosti,
- stres,
- črevesni mikrobiom,
- genetika.

Zato ni presenetljivo, da dve osebi ob enakem številu kalorij ne dosegata nujno enakih rezultatov.

Namesto iskanja 'čudežne' diete strokovnjaki vse pogosteje priporočajo individualen pristop.

1. Opazujte svoje telo

Vodite dnevnik prehrane, spanja in počutja. Pogosto se pokažejo vzorci, ki jih sicer ne bi opazili. Nekateri ljudje se bolje počutijo z več beljakovinami, drugi z nekoliko več kompleksnimi ogljikovimi hidrati.

2. Poskrbite za dovolj vlaknin

Ameriški raziskovalci so ugotovili, da prehrana z več vlakninami in manj procesiranimi živili ugodno vpliva na mikrobiom, občutek sitosti in energijsko ravnovesje.

3. Ne podcenjujte spanja

Premalo spanja vpliva na hormone lakote in sitosti, zato lahko oteži hujšanje ne glede na to, kako zdravo jeste. Na to opozarjajo številne raziskave o presnovi in življenjskem slogu.

4. Osredotočite se na dolgoročne navade

Najuspešnejši niso tisti, ki najhitreje shujšajo, temveč tisti, ki lahko spremembe ohranijo več mesecev ali let. Restriktivne diete pogosto prinesejo hitre rezultate, a tudi večje tveganje za tako imenovani jo-jo učinek.

Znanstveniki vse bolj verjamejo, da bomo v prihodnosti prehranska priporočila prilagajali posamezniku podobno, kot danes prilagajamo zdravila. Raziskave že preučujejo povezave med genetiko, mikrobiomom in odzivom telesa na posamezna živila, pri čemer umetna inteligenca pomaga napovedovati, kateri način prehranjevanja bi bil za posameznika najprimernejši.

Če prijateljica hujša hitreje od vas, to ne pomeni, da vi delate kaj narobe. Morda ima drugačen mikrobiom, drugačno presnovo, drugačne hormone ali življenjske navade. Zato se namesto primerjanja z drugimi raje osredotočite na iskanje načina prehranjevanja, ki ustreza vašemu telesu in ga lahko dolgoročno vzdržujete.

Viri: Nature Medicine, Frontiers in Nutrition, Harvard Health, Harvard T.H. Chan School of Public Health, National Institutes of Health (Nutrition for Precision Health), NIDDK.