Manjši energetski vnos je ključen

Študije, ki so se ukvarjale s tem, kako s pomočjo hrane upočasnjevati staranje, so večinoma dale isti odgovorov – na prvem mestu je namreč omejevanje energijskega vnosa, a ob tem je treba biti pozoren, da tega ne počnemo kar na pamet. Naše telo mora namreč dobiti primerne količine ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter še vseh drugih snovi, ki jih nujno potrebuje za normalno delovanje. Številni se dobro zavedajo, kako zahrbtni so lahko sladkorji, saj več kot jih zaužijemo, večjo potrebo čutimo po njih. V tem primeru ne gre zgolj za psihološki učinek, ampak za pravo biokemično reakcijo. Ko pojeste hrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, se namreč takoj počutite bolj dobre volje in evforični, a ta občutek ima kratko življenjsko dobo. V tem času pa se prebudi inzulin, njegovo izločanje spodbudijo prav sladkorji. Inzulin sporoči možganom, da je prišel čas, da posameznik zaužije novo porcijo ogljikovih hidratov. Tako pride do začaranega kroga, ko se prenajedamo s sladkorji – odščipnemo kakšen kos kruha, prigriznemo kakšen kreker, zvečer pojemo testenine, ki so ostale pri kosilu … Posledica takšnega načina prehranjevanja ni samo ta, da mimogrede pridobimo kakšen kilogram več, ampak se poveča nevarnost, da zbolimo za sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi ali rakavimi obolenji.

Pozor na glikemični indeks živil

Rešitev vsekakor ni popolnoma izključiti ogljikove hidrate s svojega jedilnika, saj pri zdravi dieti ne sme manjkati nobeno hranilo. Poleg tega je za zdrav način prehranjevanja zelo pomembno upoštevati glikemični indeks živil, ki kaže na to, kako hitro se dvigne nivo sladkorja v krvi, potem ko smo neko živilo zaužili. Glikemični indeks, ki je nižji od 50, velja za nizkega, kar sega od 50 navzgor, je visoko. Zelo visok glikemični indeks imajo na primer krompir, testenine iz bele moke, riž, pira. Med žiti sta izjema ječmen in oves, ki sta zelo hranljiva in zato tudi primerna v boju proti staranju. Med živila z nizkim glikemičnim indeksom spadajo sadje in zelenjava, a ne vse po vrsti, izjema so na primer fige, banane, mango, papaja, kostanj.

Čim bolj pester jedilnik

Za dieto slow-ageing je pomembno, da dobimo dovolj antioksidantov, kot so vitamini C in E, betakaroteni, polifenoli, omega 3 in 6 maščobne kisline. Velja, da z zdravo in uravnoteženo prehrano dobimo vsega po malem, pomembno je, da ne izpuščamo ničesar, od agrumov, žit pa do zelenjave in sadja. So pa prava zakladnica antioksidantov nekatera živila, o katerih zelo malo vemo. Tako so na primer dragocene različne alge, ki vsebujejo veliko železa, beljakovin, jod, vitamine in alginate. Alginati pomagajo organizmu pri odstranjevanju težkih kovin in drugih strupenih snovi. Med živili, ki delujejo močno antioksidativno, so tudi olje makadamije in arganovo olje. Lahko je nadvse koristen tudi navaden krožnik riža, a pomembno je, da izberete divji riž. Taka vrsta riža vsebuje veliko beljakovin in je tudi vir vitaminov in mineralov.

S testom do odgovorov

V kakšnem stanju je naše telo oziroma na katerem delu svoje življenjske poti smo, nam najlažje povesta dva testa, in sicer D-Roms in Bap test. Oba testa se izvedeta tako, da se vzame iz prsta kapljico krvi. Z D-Roms testom se preverja, kakšno količino prostih radikalov imamo v telesu, ti so namreč grožnja našemu zdravju. Test Bap pa pokaže, katere snovi našemu telesu manjkajo v boju proti prostim radikalom. Če želimo način življenja, ki bo deloval v smeri upočasnjevanja staranja, je treba vzdrževati ravnovesje med nastajanjem prostih radikalov in dobrim delovanjem ščita antioksidantov. Na podlagi rezultatov teh dveh testov lahko zdravnik potem najbolje oceni, katerih snovi nam primanjkuje.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na