Živalski mladiči hitreje zapuščajo domače zavetje kot ljudje in v kratkem času se morajo naučiti najpomembnejšega – preživetja. Kljub precej bolj strogemu in vztrajnemu načinu učenja brez popuščanja in usmiljenja pa samice svojih mladičev večinoma nikoli ne prikrajšajo za najpomembnejše, za materinsko ljubezen. V živalskem svetu torej ni nesmiselnih prepirov, sovraštva. Ni niti besed, kot so 'rad/-a te imam', 'ponosen/-a sem nate' ... So pa dotik in nežni pogledi, ki včasih povedo še veliko več.