Prazniki, rojstni dan in poplave

Claudia je tokrat napisala: Juhuhu, zadnji dan starega leta, zadnji dan najbolj stresnega meseca in zadnji dan praznikov! Vse skupaj je močno omajalo moje cilje v akciji Hujšajmo skupaj! Podaljšani delavniki, manj časa za treninge, manj posvečanja 5 obrokom... ampak se ne dam. Praznični teden je minil kar aktivno. Jutranji treningi na tešče. Fitnes so zamenjale vreče peska, ki so branile mojo hiško pred poplavljeno Savo. Na božično jutro smo vreče postavljali za zajezitev, čez dva dni smo vreče pospravljali za naslednjo povodenj. In zopet so me bolele vse mišice. Komaj čakam novo leto ter skupne treninge z Ines in trenerjem, kjer malo klepetamo, se veliko hecamo in ogromno telovadimo! Prav pogrešam skupne treninge.

Odkar sem se preselila na podeželje, veliko bolj spremljam naravo. Že stari Grki, Egipčani, Maji, Indijanci so vedeli kako velik vpliv ima luna na našo zemljo. Plimovanje, sajenje rastlin, sečnja dreves, predvsem pa vplivanje luninega magnetnega polja na razne elektronske naprave. Moji centimetri pridno kopnijo, medtem ko se tehtnica giblje po luninah menah. Bolj je luna polna, bolj visoko je kazalec na tehtnici. Ampak, da ne bo pomote, moj faktor hranjenja in prazniki so tukaj nepomembni! In prosim, da se naslednjič tehtamo samo ob prazni luni, ker takrat naravnost obožujem svojo tehtnico. Torej vsi sotrpini akcije Hujšajmo skupaj, osebni trenerji in nadzornica Nina: nismo mi krivi za težave z našimi tehtnicami, ampak je kriva LUNA in njene mene! Dokazano skozi tisočletja!

Ines: Živjo vsem tistim, ki redno spremljate naše dosežke in berete naše dnevnike. Ne vem točno, kaj bi napisala za pretekli teden. Kar težko se je držati vseh diet, ko pa je toliko praznovanj v decembru. Moja srednja hči je 26. decembra dopolnila 7 let in seveda smo zopet imeli zabavo. Ob teh praznikih se spomnim, kako hitro čas bež, saj sem jo komaj rodila.

Treningi so potekali po ustaljenem ritmu 3-krat tedensko. Ker je bilo tako slabo vreme sem trenirala le v fitnesu, saj bi se zunaj pogreznila do kolen v blato. Trenirala sem kar sama po programu, ki ga je napisal trener. Malo so mi ponagajali živčki, ker so otroci res zelo živahni te dni. Sledijo priprave na silvestrovo, tako da bo to za letos vse. Vsem skupaj pa želim SREČNO, ZADOVOLJNO novo leto 2010.

Mamljive praznične jedi in pogled v leto, ki se poslavlja

Katarina je napisala: Dnevi minevajo v znamenju mamljivih prazničnih jedi. Glede na to, da mi teža lepo (skoraj preveč hitro) pada, sem se odločila, da izberem srednjo pot. Jem skoraj vse (razen slaščic), vendar v manjših količinah. Težavo mi bolj kot izbira hrane povzroča čas prehranjevanja, ki se je v teh prazničnih dneh pomaknil proti poznejšim večernim uram. Vendar pa v teh dneh pridno skrbim za telesno vadbo in težo lepo vzdržujem. Pravzaprav sem nekaj dekagramov še izgubila. Ta teden sva bili z Alenko spet deležni blatnega pohoda. Tokrat sva osvojili Trško goro in moje misli so ves čas bežale k Aljaževemu stolpu na vrhu Triglava, ki je poleg izgubljenih osmih kilogramov moj cilj v naslednjem letu. Je pa bil ta teden zame prelomen, saj sem pričela s tekom. Imam že toliko kondicije, da mi moj srčni utrip to dovoljuje. Pridna sem tudi doma. Žal je moje smučanje odpadlo, zato pa vseeno vadim na orbitreku, pešačim, plavam, danes grem kalorije spet izgubljat na koncert … Najbolj pri vsem me moti, da se mi znaki hujšanja na telesu kažejo neenakomerno. Hujšam od zgoraj dol. Zmanjševanje maščob se mi pozna na obrazu, vratu, prsih in zgornjem delu trebuha, kjer me je že skoraj sama kost in koža. V spodnjem delu je slika nekoliko drugačna, ampak upam, da bodo tudi tam rezultati kmalu malo bolj vidni. Vsem, ki berete te dnevnike želim zdravo in energično leto 2010!

Alenka: Moj zadnji dnevnik v letu 2009. Ups, spet bo verjetno predolg, najdaljši v tem letu, sem ugotovila, da se zadnje čase kar razpišem, prijetni dogodki kar letijo na ekran, zgleda, da si mi dogajajo same lepe stvari in sem jih pripravljena deliti z vami. Dnevnika nisem pisala že nekaj let, a so me v akciji hujšanja postavili pred dejstvo, da spet pišem. Nina je neizprosna, dnevnik hoče vsako sredo, Primož hoče dnevnik prehranjevanja vsak dan in ugotovila sem, da to sploh ni slabo, prav rada ga pišem, le še bolj disciplinirana sem postala, saj s tem tudi sebe malo kontroliram in brzdam pri prekrških. In kot vedno se konec leta običajno ozrem po dogodkih, večnih obljubah, ciljih, ki sem si jih zadala v tem letu. Zadovoljna sem, cilj shujšati sem si sicer postavila za leto 2009, a kot vsa ostala leta, je bila to bolj le moja želja, sicer vmes kdaj tudi izpolnjena, a kilograme sem vedno pridobila nazaj, zdaj sem si cilj postavila, da do štiridesetega leta mi to res uspe, do cilja me torej loči še nekaj mesecev in zdaj vem, da mi bo uspelo. Sem bolj nočna ptička, ponoèi, ko se vse pomiri, otroci zaspijo, rada malo posrfam po internetu. Primož pravi, da se bom morala še pravočasnega spanja naučiti, noč je za spati. Primož, če ti uspe še to me naučiti, bo zmaga popolna. Ampak oktobra sem ponoči brskala po netu in odkrila akcijo hujšanja in se prijavila. Potem tehtala sama pri sebi, joj želim si shujšati, poslala sem prijavnico, ampak pred kamero ne stopim rada, slikam se tudi ne rada. In potem Ninin klic, vabljena si na avdicijo, uf, lahko sem izbrana in potem spet kamere, slikanje, bom zmogla to? Pogovorila sem se z otroci, ali bi to šlo, ali se strinjajo, saj to pomeni, da bom malo več od doma, da bodo morali na taksi mamo, kot se kdaj rada pohecam, da sem, malo počakati. Otroci so rekli, mami le pojdi v akcijo in izpolni svoje želje. Prišla sem na avdicijo, spoznala še ostale kandidate, ki so prišli v ožji izbor, in takrat sem si zaželela, hočem biti izbrana, želim si hujšati, prestala snemanje, vprašanja trenerjev, sledili so rezultati, ja, izbrana sem, vesela, sem sicer najstarejša kandidatka v tej akciji, a počutim se super med njimi. Malo žalostna zaradi ostalih neizbranih, smo v času pred izborom navezali prav prijetne stike in prav njim želim, da jim uspe tudi shujšati, čeprav ne sodelujejo v akciji.

Čeprav je čas praznovanja, naši treningi v polni akciji, kolesarjenje, hoja po stezi, telovadba, Qi gong …V petek dobim Primoževo sporočilo, dobimo se v soboto ob osmih, gremo na nordijsko hojo. Malce slabše volje prvi trenutek, obiske imam, zjutraj v soboto tud rada malo pospim, ampak trening je trening. V soboto se dobimo in gremo, v Novem mestu je megla, hodimo proti Trški gori, pokaže se sonček, kako lepa okolica in sama pri sebi pomislim, kako prav ima Primož, najlepši del dneva bi prespala. Vesela, sonček, prijetno utrujena, zadovoljna na vrhu, kako dober občutek. Pravi balzam za dušo, pridem domov in z veseljem pripravim kosilo, sama jem po predpisanem jedilniku, super, zmagala sem.

Leto 2009 je res moje leto, izbrana sem bila v akciji hujšanja, hvala zadovoljna.si in trenerjem, ker ste me izbrali. Hujšam počasi, a vztrajno, ne prehitro, a rezultati so vidni, vesela sem.
Celotni ekipi zadovoljna.si, predvsem naši Nini, ki res skrbi za nas, vsem našim trenerjem, mojemu trenerju Primožu, snemalcu, fotografu, ostalim kandidatom in seveda Katarini (moji vztrajni prijateljici na treningih) želim vse lepo v letu 2010, naj se vsem izpolnijo vse želje in hrepenenja.
SREČNO 2010 vsem, vem, da bo leto 2010 uspešno v borbi s kilogrami!

Čim več izgubljenih kilogramov

Polonca: Teden je minil, kot bi mignil, pa vendar sem opravila vse zadano, torej tri treninge, čeprav so bili vmes prazniki, nismo počivali. Malo smo grešili na božični večer, vendar to ni dolgotrajno, tako da se ne bo poznalo. Mislim, da gre kot po maslu, saj sem do sedaj lažja za dobrih 5 kg. Upam, da bo šlo v naslednjih tednih vse hitreje dol, kot do sedaj. Bliža se najdaljša noč v letu, torej spet malo grešenja, kar si seveda lahko privoščimo saj je silvestrovanje le enkrat v letu. V prihodnjem letu želim vsem sotrpinom čim več izgubljenih kilgramov, prav tako obiskovalcem te strani, ki spremljajo, kako se borimo priti cilju naproti. Torej čim več začrtanih ciljev, ki vam naj uspejo. Če si nekaj zares želimo, bomo to tudi dosegli. SREČNO 2010!

Centimetri izginjajo

Helena je napisala: Končno opazim razliko, hlače se me več ne oprijemajo tako tesno, ampak moja koža končno diha, tako, da se počutim dosti bolj svobodno in lahkotno. Tudi pod 90 sem končno prišla, tako, da zdaj grem proti številki 80 in nič me več ne more ustaviti. Kar dva tedna sem se vrtela okrog številke 90 (na kg mislim seveda...) in danes, ko sem stopila na tehtnico sem se prvič od začetka akcije počutila res osvobojeno, tehtnica je pokazala 89,6. Super, zdaj imam cilj priti pod 80 upam, da bo šlo hitreje kot do zdaj. Celo telo se mi počasi spreminja, centimetri izginjajo, maščoba se topi, zakrnele mišice se počasi ponovno izgrajujejo, sploh tricepsi, neverjetno kako so mi zakrneli, tudi z najmanjšo težo sem imela težave pri izvedbi vaje... ampak zadnjič sem se kljub težavam potrudila in zdaj jih že čutim (tricepse) tako, da naslednjič ne bo več težav. Na moje veliko presenečenje sem največ centimetrov izgubila prav na bedrih. Pričakovala sem, da bom shujšala največ v trebuh in v zgornji del telesa, ampak očitno pravilno sledim programu trenerja in se mi telo zelo lepo začenja oblikovati in centimetri izginjajo na pravih mestih. Zato sem zelo, zelo zadovoljna ...

Mož mi je v veliko oporo in me zelo spodbuja, tako, da tudi on teče z mano ob dnevih, ko nisem v fitnesu in to mi veliko pomaga, mislim, da sem tudi zaradi tega končno šla pod 90 kg, mož mi tudi pove vsak dan iznova, kako je zelo opaziti razliko in da sem vsak dan boljša in bolja... Mislim, da sem vse povedala, zato samo še vsem vam, ki berete, zaželim zelo uspešno, zdravo in srečno leto, ki prihaja in da s pogumom začnete izpolnjevat svoje sanje, ker menim, da se boste edino tako počutili zadovoljni in veseli! Srečno!

Decembrske pregrehe

Monika: Včasih sem oboževala izraz 'veseli december' ... No, to leto ni tako! Z vseh strani te bombardirajo s hrano in pijačo. Greš na obisk k sorodnikom, pa te grdo gledajo - en dan v letu pa ti res ni treba hujšati. Potem prideš na sprejem pomembnih ljudi, pa seveda vsi posladkano prijazni prinašajo pladnje in kozarce. Pa so zopet užaljeni, če ne poskusiš raznih slaščic, ki so jih sami spekli! Nato se končno oddahneš in pobegneš v okrašeni center, kjer se sprehodiš in malce pokuriš kalorije. In glej ga, zlomka, srečaš veselo družbo kolegov, ki te dobesedno zvlečejo na pijačo. Pa jim rečeš, da piješ čaj brez vsega, seveda misliš, da ti bodo to prinesli, vendar ti je takoj jasno, ko poskusiš presladko kuhano vino. Ah, tolažim sama sebe, saj je to samo en mesec v letu! Vsi ostali mesci ne bodo tako agresivni in bom lahko zopet ponovno vsak dan v gibanju in vesela, saj bom jedla, kar bom sama želela.

Treningi pa so tudi odlični! V družbi Uroša in Aleša se vedno znova z veseljem spravim na tekač, kjer intenzivno menjavam tek s hitro hojo. Pri tem se mi pridruži tudi Uroš, zato gre toliko lažje, saj vem, da nisem edina, ki se muči! Po dobrem aerobnem ogrevanju telesa naju Aleš nažene na naprave, kjer si najprej okrepiva hrbtne mišice, nato pa še trebušne. Ko opraviva 3 serije teh dveh vaj, se veselo odpraviva še proti klopi z utežmi in si razdeliva naloge. Eden dviguje uteži v ležečem položaju, drugi pa z utežmi dela počepe. Tako se menjava zopet tri serije, nato pa se oba že precej utrujena odvlečeva nazaj na kardio napravo, kjer zopet malo tečeva in hitro hodiva. Ufff - sedaj pa še pod hladen tuš in je dan popoln!

Sedaj pa komaj čakam, da ta december mine, ko bomo imeli vsi trije več časa za treninge, manj bo hrane in s tem tudi manj slabe volje in slabe vesti. Srečno novo leto!