Nočne more in sladko praznovanje

Ines, ki je v preteklem tednu pripravila tudi praznovanje za svojo najmlajšo hčer pravi, da se ji toliko stvari naenkrat še nikoli ni dogajalo: Počutim se tako živo, čutim vsako mišico svojega telesa. S Claudijo imava zelo raznolike treninge, kar pripomore k temu, da se človek ne more naveličati. Malo trenirava na Bledu v fitnesu in na prostem, malo pa poskrbiva za mišice in topljenje maščobe v Kranjski Gori. Denis je krasen trener in vedno poskrbimo, da je med vadbo veliko smeha in tako še dodatno utrjujemo trebušne mišice. Sama že čutim napredek, ko se vsedem na kolo ali orbitrek in z veseljem gonim pedala. Po treningu sem vsakič kar izmučena, vendar je veselje nepopisno, ko stopim na tehtnico in mi zopet pokaže kilogramček manj.

Tudi njena sotrpinka Claudia je napisala, da je za njo pester teden: O treningih ne bom nič povedala, ker se je telo že počasi navadilo in nič več ne štrajka z musklfibrom. Bom se pa na veliko hvalila, da sem ta teden postala magistra na področju zdrave prehrane, še malo pa mi manjka do diplome doktorice znanosti. Kaj je hujšega, če se celo življenje ne sekiraš, kaj so beljakovine, vlaknine, ogljikovi hidrati? Veš pa, da je dobro jesti veliko zelenjave in sadja, pa čim manj fast fooda. No nato ti pa rečejo - 'jej pet obrokov, dopoldne večinoma ogljikove hidrate, zvečer beljakovine, za zajtk jogurt z misliji, kosilo solatka s tuno al pa piščancem, zvečer kakšna skutka'. Pa ne bom jedla 6 mescev samo to? In sem šla lepo po vrsti kot so hiše v Trsti: kaj so beljakovine, kaj ogljikovi hidrati, kaj maščobe, kaj je zdravo kombinirati. Še malo mi manjka do popolnih jedilnikov in moje popolnoma zdrave prehrane! Do takrat pa včasih malo grešim. Če je pa tako 'fletn' grešiti.

No, druga stvar so pa nočne more tega tedna. Na treningu pride nasmejani trener do naju, medtem ko pridno žuliva kolo, in naju vpraša - 'sta bili pridni, kaj sta včeraj jedli?'. Ja, Ines se drži zdrave prehrane, jaz pa postanem rdeča kot kuhan rak in sem modro tiho. In potem me to muči še ponoči!!! Namesto, da bi sanjala peščene plaže in kalorične koktajle, sanjam tečnega trenerja in njegove nasvete o zdravi prehrani!!! Pa da ne bo za more kriv samo trener je tudi Nina! Včeraj sem se morala ponoči zagovarjati, zakaj ji še nisem poslala dnevnika, kaj sem počela ta teden in zakaj še kar mislim na kakšno čokoladico! In višek večera je bil, da imamo pri stilski preobrazbi tudi plastično operacijo - 'big bubis' ... S tem pa se absolutno nisem strinjala! Ta teden sem torej bolj malo spala.

Dolenjci ozdraveli

Katarina, ki je bila prvi teden akcije zaradi bolezni več v postelji kot na treningih, je zdaj zdrava: Svečano priznavam, da sem tudi jaz danes utrujena (da ne rečem 'crknjena') kot konj. 'In gremo: leva roka, desna noga, odrini se, palice bolj nazaj, daljši korak, roke delajo, še daljši korak, ne glej pod noge, vdih, izdih, še štiri, tri, dva, ena, zamenja stran, stisni trebušne mišice, zdrži …' Če je bil pretekli teden monoton, je bil ta njegovo nasprotje. V sanjah slišim Primoževe napotke, ko vstanem, sem v mislih že spet na tistem blatnem travniku, nato v gozdu, kjer mi pod nogami šelesti listje in pod njim skrito kamenje in veje me vztrajno mečejo iz ravnoteja, poskušam držati tempo, hlače so umazane in čevlji nič boljši. Nordijska hoja je zakon, kolesarjenje tudi, ostale vaje malo manj, da ne govorimo o sklecah, ki mi niso nikoli ležale, zato so Primoževe besede, da sem 'švoh', popolnoma upravičene. Počasi je prišla tudi prva kriza s hrano, dan za dnem se po malem borim, a zaenkrat sem jaz tista, ki zmaguje bitke in slaba dva kilograma manj na tehtnici sta dokaz. V tem tednu sva z Alenko doživeli blišč in bedo slavnih borcev za čim nižjo decimalko na tehtnici in krutost ekipe, ki se je po (najinem) treningu mastila s slastno pico. Mmmm, kako bi, samo en košček … In spet Primož: 'Veš, lažje je sploh ne poskusiti, kot pa pojesti en košček in potem nehati.' 'Ja, saj ne bom. Khm, a lahko malo stran pogleda?' Z vonjem po pici pod nosom si dopovedujem, da zmorem in tudi trening ob pol sedmih zjutraj (to po mojih izračunih pomeni budnico ob petih) bo mala malica. Vztrajam!

Alenka je navdušena, ker imajo treninge tudi v naravi: Lep sončen dan v Novem mestu, prav primeren za kakšen prijeten sprehod. Odpravimo se, Primož nama da palici za nordijsko hojo in gremo. Hodimo po travnati kolovozni poti, pred nami se odpre dolina, čisto malo se začnejo dvigati meglice, kako lep pogled, v daljavi vidimo Napoleonovo brezo, na vrhu hriba naju gleda srnica. Ampak počasi je konec ogledovanja, zaslišim Primoža - 'desna noga, leva roka, gremo'. In hodim, hodim, hitim sto na uro, zdi se mi, da mi gre prav fino in pravi Primož - 'spet delaš čisto kontra, pa ne toliko razmišljati, samo hodi'. In grem, pozabim na hojo, že malo bolje, potem se spet oglasi Primož, da hodim narobe. Oh, ta hoja si mislim, pa hodit pa menda ja znam. Primož kaže, pomaga, naju uči in kar pozabimo na čas, ujela nas je noč … Ja tako zgledajo treningi v Novem mestu, tudi noč nas ne ovira. Saj bi rekla, da je naporno, bilo nama je vroče, zmatrani sva bili, ampak pogled na uro s kalorijami je vse odtehtal. Naslednji trening sva imeli v dvorani, kolesarili sva, hodili po stezi, telovadili, veliko smo se pogovarjali o prehrani, treningih in kako spremeniti svoj način življenja.

V torek smo imeli obisk naše ekipe. Kot, da nam ne verjamejo, da kaj počnemo. Saj se hecam no, prav simpatični so, veseli smo jih bili in prav luštno smo se imeli, samo še na kamere se moram navaditi, morda nekoč. Tudi njim smo razkazali našo prelepo Dolenjsko in spet sem se trudila z nordijsko hojo, nekega dne se jo naučim, vam povem. V naši dvorani smo še malo telovadili in že je bil večer. Naslednji dan še obvezno enourno kolesarjenje ob glasbi.
O, koliko aktivnosti v enem tednu, v življenju ženske, ki ji telovadba ni bila nikoli všeč.

Trdi treningi

Tudi ljubljanska ekipa nima več težv z boleznijo in po Uroševih besedah trdo trenirajo: Pri nas, v ljubljanski ekipi, se dogaja na polno. Trikrat na teden imamo treninge, ki so zelo intenzivni. Aleš naju v tisti uri in pol maksimalno namuči. Najprej se lotimo trenažerjev, ki predstavljajo polovico vadbe, ostalo pa so vaje za stabilizacijo in olikovanje telesa, zadnje atome moči pa nama pobere zopet na trenažerjih. Že v začetku je dejal, da ne bo popuščal in tega se tudi drži. Naju pa maksimalno motivira, pove kakšen vic, da se malo nasmejimo in tako pozabiva na trenutne napore. Vse za dosego cilja. Prvi rezultati se že kažejo, kilogramov je manj. Vse skupaj pa zaokrožim s Poloninimi nasveti za prehrano.

Monikin drugi teden je bil še bolj uspešen kot prvi: Trdo delo, zdrava prehrana in veliko dobre volje ter smeha se je končno obrestovalo. Ko stopim na tehtnico mi veselo pokaže lepa 2 kg manj. Super! Dobila sem motivacijo in zagon, komaj čakam naslednje treninge. Pri vsem tem mi neskončno pomagajo prijatelji in seveda trener. Vesela sem, da je korekten in vedno zahteva več in bolje. Le s takšnim odnosom bom namreč dosegla idealne rezultate. Tudi moj sotrpin je krasen, saj se skupaj bodriva in nasmejiva najini utrujenosti. Seveda pa k vsemu temu veliko prispeva tudi prehrana. Končno sem se odpravila v trgovino in po nasvetih naše strokovnjakinje opravila nakup. Z listkom v roki sem kmalu stala na blagajni z vozičkom, polnim zdrave hrane. Solata, paradižnik, bučke in paprika so stalnica na mojem jedilniku. Vsake toliko pridam še kakšen piščančji zrezek, popečen na žaru, brez dodanih maščob. Najbolj mi je všeč, da sploh nisem lačna. Ves čas nekaj meljem - korenček tu, jabolko tam, za povrh pa še pomaranča, polna vitaminov. Raznovrstna prehrana mi omogoča, da lažje vztrajam pri svojem cilju. Še malo, pa bom pod 70 kilogrami!

Ker ni moža, je kolačke

Primorka Helena se je tokrat pregrešila, privoščila si je en kolaček: Morate razumeti, že dva meseca sem brez moža in imam grozno pomanjkanje sladkorja v krvi. Ampak to ni nič, drugače se držim vsega kar mi je bilo naročeno. Recimo v petek sem bila na večerji obletnice osnovne šole in moram povedati, da sem zelo malo pojedla, pila pa sem samo vodo, kljub vsem mamljivim pijačam in popivanju mojih sošolcev. Veste kako je v družbi, ko vsi pijejo, pa se mogoče pričakuje, da piješ tudi sam, vendar to je le v naših glavah, nihče me ni nič silil piti, spoštovali so mojo odločitev in zato sem jim hvaležna. Hrana je bila tako dobra, ampak sem se odločila, da mi je v tem trenutku bolj pomembno to, da shujšam in postanem fit. Ponosna sem nase, da se nisem pregrešila. Sicer pa mi je zelo všeč, da je trener začel počasi, saj imam sama težave z zmernostjo in se vedno podam v galop, čez dva dni pa sem popolnoma utrujena.

Na prvem treningu v fitnesu smo se počasi spoznali z napravami in vaje delali brez uteži in začuda danes čutim vse mišice. Vedno, ko tečem ali telovadim v fitnesu pa imam pred seboj sliko, kako bom izgledala meseca maja meseca, vitka, močna in samozavestna. In ravno to mi daje moč za tek, ker drugače ga sovražim. Še vedno se sama sebi zdim smešna, ko tečem. Hvalabogu, da imam psa, da ni vsa pozornost na meni. Mislim, da nisem tekla od srednje šole in ne maram teka, ampak vem, da bom s tekom najbolje pokurila svoje maščobne blazinice. Sicer sem zelo zadovoljna in presrečna, da sem končno na pravi poti do uspeha!

Irena, ki jo tako kot Heleno trenira David, se tudi lahko pohvali, da se kilogrami počasi a vztrajno topijo: Izbirala sem med dvema možnostima prehrane - Polonino, ki je strokovnjakinja za prehrano in Davidovo, ki je moj osebni trener. Ker iz izkušenj vem, da me ogljikovi hidrati napihnejo, mi je Davidova ljubša in enostavno vidim, da deluje.

Ta teden sem sva se obe primorki preiskusili v fitnesu. Te čudne naprave sem najprej opazovala kar prestrašeno, ko pa je nama je David vse počasi pokazal mi je stvar postala všeč. Vsekakor morava paziti, da ne pretiravava in da gibe delava počasi in skoncentrirano. Sedaj pa moram zaključit dnevnik, saj me tudi danes čaka vadba v fitnesu.

Telovadi v prijetni družbi

Štajerka Polonca ima med vadbo doma še posebno simpatično družbo. Ne morem verjeti, da čas tako beži in, da bo za nami že tretji teden (m)učenja. Počasi a vztrajno, se tudi sama borim z odvečnimi kilogrami, ki se tudi pri meni že lepo poslavljajo. V tem tednu sem v fitnesu malo menjala način vadbe, kar mi je zelo všeč, saj bi drugače postalo monotono. Ko nimam treningov, migam doma na sobnem kolesu in delam trebušnjake. Pri vadbi doma imam tudi družbo (kar je razvidno iz slikice), tako, da mi dolgčas res ni. Nov način prehranjevanja mi ni več problem, pa tudi sladkarijam, ki so moja šibka točka, sem odločno rekla ne.

Akcijo Hujšajmo skupaj so omogočili trenerji: Aleš Brumen, Denis Porčič, David Knafelc, Gregor Tuš in Primož Kobe; strokovnjakinja za prehrano Polonca Prohinar; fitnes centri po Sloveniji: wellness FenikS in SQUASHklubBLED, Laguna v Ljubljani, vadbeni center Cubus v Novem mestu, fitnes klub Maribor in fitnes Flex Gym v Trstu.