Ana Colja z motorjem prevozila skoraj 3000 kilometrov po Balkanu

Ana Colja tudi letos ni prekinila tradicije. Skupaj s prijatelji se je odpravila na poletno motoristično avanturo, ki jih je letos vodila po gorskih cestah Črne gore. V osmih dneh so prevozili skoraj 3000 kilometrov, se izogibali glavnim cestam, občudovali razglede, srečevali divje živali in doživeli tudi kakšen nepričakovan zaplet. Kot pravi Ana, je bila to do zdaj najboljša trasa, kar jih je prevozila.

"Vsako leto se z ekipo nekam odpravimo, to je že naš ritual. Ponavadi imamo dve možnosti in se za cilj odločimo čisto na koncu, glede na vreme. Letos je zmagala Črna gora."

"Bilo nas je šest oseb in pet motorjev. Ponavadi nas je sedem, letos pa se je ekipa malo zamenjala, ker se dva nista mogla pridružiti. Tako smo vzeli še enega prijatelja. Vsi se že nekaj let poznamo in vemo, da pašemo skupaj glede na nivo znanja in vožnje."

"Večina nas vozi GS, eden je na Ducatiju, letos pa se nam je pridružil še KTM. Pisana druščina strojev. Ampak ravno to je čar – vsak svojega, a gremo isto pot. Seveda vsakič malo spljuvamo Ducatija," pove v smehu.

"Naredili smo malo pod 3000 kilometrov. Včasih smo vozili ves dan, saj je bila trasa zahtevna. Ampak takoj bi šla še enkrat. Šli smo iz Slovenije do Črne gore, ves čas po gorskih cestah in se izogibali vsem glavnim. Potovanje je trajalo osem dni. Do zdaj je bila to najboljša trasa, kar sem jih vozila."

"Ponavadi kampiramo, letos pa smo šli v apartmaje. Predvsem zato, ker to pomeni manj prtljage na motorju. Manj stvari, več svobode. Pa tudi zvečer in zjutraj ni treba vsega pospravljati."

"Vse gorske poti so bile dih jemajoče, ampak najraje imam tiste majhne ovinkaste ceste, kjer te sredi ovinka preseneti konj ali krava, pa tudi kakšen pesek vmes. Tam si res buden. Tam te cesta drži za roko in te ne izpusti. Ko smo vozili do Bukumirskega jezera, je bilo res lepo in nepozabno. Tam smo si ob jezeru skuhali še kavico in imeli čudovito pavzo. Vmes pa so bili res čudoviti razgledi."

"Tiste nepredvidljive stvari na gorskih cestah – pesek sredi ovinka, žival, ki ti stopi na pot. Moraš biti ves čas prisoten, nič na avtopilotu. Ravno to te takšna pot nauči."

"Položila sem motor, ko se je bilo treba nepričakovano ustaviti, saj je izza ovinka pripeljal tovornjak. Cesta je bila nagnjena v levo in prostora je bilo le za eno vozilo. Ko sem se stisnila čisto ob rob, mi je naenkrat zmanjkalo tal pod nogami. Takšne teže je nemogoče zadržati in padla sem naravnost pred tovornjak. Še dobro, da se je ustavil. Fantje so mi hitro priskočili na pomoč in dvignili motor, da smo lahko vsi nadaljevali pot. BMW je zame tak tank – vse zmore."

"Prav letos sem se odločila, da vzamem novo poletno opremo in ta mi je res pomagala, da sem se med vožnjo sproti hladila. Na vsako turo vzamem s seboj tudi meh, iz katerega lahko med vožnjo pijem vodo. Zgodnji starti tudi pomagajo. V gorah je bilo precej lažje kot v dolini. Vročino preprosto vzameš kot del paketa. Voziti motor je včasih tudi mučenje, ampak tega ne bi za nič na svetu zamenjala, saj od njega dobiš veliko več, kot ti vzame."

"Tisti trenutki sredi ovinka, ko nenadoma pred tabo stoji konj ali krava. Nepričakovano, malo divje, srce pa imaš v hlačah. Ravno taki trenutki mi ostanejo najbolj v spominu. Videti divje konje, celo čredo koz ali ogromne krave, ob katerih ti kdaj zastane dih. Takšne stvari polepšajo vsako turo. Tudi tisti pesek sredi ovinka, ko si misliš: 'Joj, to je to.' Pa ni. Guma malo zdrsne, ti pa si potem še bolj ponosen nase in na svoj motor."

"Pojdite po stranskih cestah in pustite glavne za druge. Manj prtljage pomeni lažji motor. Ne načrtujte vsega, pustite vremenu in cesti, da malo odločata. Predlagam tudi meh za vodo, da lahko med vožnjo ves čas pijete po požirkih, ne pa šele takrat, ko se ustavite in na hitro spijete večjo količino vode. Na turo pa pojdite z nekom, ki ga poznate in s katerim ste že nekaj prevozili. Sezona se je šele začela. Jaz pa imam že 8000 kilometrov, a to je šele začetek. Prva tura je za mano. Naslednjih nekaj bo krajših, ena malo daljša pa bo najverjetneje Romunija, ampak vse se lahko še spremeni. Motor je vedno pripravljen, jaz pa tudi."