Ana, novo leto že trka na vrata, tudi v letu 2023 pa boš ljudi razveseljevala v priljubljeni oddaji Delovna akcija. Kaj si tokrat obetaš od nove sezone in koga vabiš k prijavi?

Na to vprašanje mi je vsako leto težje odgovoriti, ker je koncept same oddaje precej jasen, a vendar se vsako leto pričakuje nekaj več in drugače. In tudi prav se mi zdi, da drastičnih sprememb ne bo, ker poslanstvo oddaje mora ostati prenova stanovanj družinam, ki to potrebujejo. To je tisto, kar je pomembno. Seveda pa iščem raznolike zgodbe, morda takšne, kakršnih še nismo srečali, morda apel vsem tistim, ki se prepoznajo, da se prijavijo. V zadnjem času vse pogosteje poslušam o zgodbah družin, kjer oba starša delata, a so na pragu revščine. Kako je to v letu 2022 sploh mogoče? Po drugi strani pa govorimo o lestvicah najbogatejših Slovencev in Zemljanov ... Res si želim, da bi se nehali kititi s stvarmi, ki so zelo neprimerne, sploh glede na situacijo, kakršno imamo v svetu. Tako ali tako vsi ti, ki bi se morali zamisliti, tega ne bodo storili, a res mi ni jasno, kaj ti bo toliko denarja. Če bi bila jaz na takšni lestvici s toliko denarja, bi obdržala, kolikor bi potrebovala za normalno in nestresno življenje, ostalo pa bi razdala, ker ni večjega zadovoljstva, ki ga človek občuti, kot takrat, ko pomagaš. Pomagaš pa lahko na različne načine. Tisti, ki imajo denar, naj z denarjem, kdo drug pa s svojimi sposobnostmi ... Lahko nekoga poslušaš, mu pomagaš pri fizičnem delu ... Možnosti je ogromno.

Pogosto slišimo tudi ljudi, ki bi se prijavili v Delovno akcijo, a se bojijo odziva okolice. Kaj meniš o tem?

Po eni strani jih razumem, ker žal znajo biti ljudje, s katerimi smo obdani, včasih prav brutalni. Radi si mislimo, da živimo v pravljici, da so vsi prijazni in dobronamerni, a žal temu ni tako. A popolnoma vsak nosi svoje breme in tudi svoje vzorce iz preteklosti, s katerimi se ukvarja ali pa tudi ne, od tukaj pa izhaja ta neprivoščljivost. 

Nikoli ne bom pozabila zgodbo sester Pan, ki smo jih predstavili v Delovni akciji. Ena izmed njih ima precej tetovaž, a dejstvo je, da so do neke točke živele normalno življenje. Nato pa sta jim na hitro umrla oba starša, najstarejša sestra je morala poskrbeti za mlajši, ena od njih je imela nato še resne zdravstvene težave ... No, in kar me je res zabolelo, so bili komentarji, ki so se pojavljali po predvajani oddaji, v smislu 'Če ima za tetovaže, naj pa ima še denar za elektriko'. Tukaj res prosim vse, da se dajmo mogoče kdaj malo zadržati, dajmo razmisliti, kaj sporočamo in kaj govorimo. S takšnimi komentarji v prvi vrsti sramotiš sebe. 

Po drugi strani pa poslušam ljudi, ki rečejo, da poznajo nekoga, ki je v veliko večji krizi ali pa si po njegovem mnenju veliko bolj zasluži sodelovanje v oddaji, kot pa morda tisti, ki jih obiščemo. A tukaj potem pridemo do tega, kar si me vprašal. Nekateri se ne želijo izpostaviti, hkrati pa dajem apel vsem tistim, ki tako govorijo, da nekoga poznajo. Pa ga prijavite vi. Tako ali tako je na koncu njegova odločitev, ali se bo odločil za sodelovanje ali ne, ampak tako vsaj nekaj narediš. Vse pogosteje se namreč dogaja samo to, da me ljudje preprosto označijo na družbenih omrežjih in samo rečejo 'Tole je pa nekaj zate'. Morda s tem malce operejo slabo vest in si rečejo, da so s tem naredili dobro delo. Ampak meni se to ne zdi dobro delo, to ni dovolj.

Kaj pa bi poleg vodenja Delovne akcije sama izpostavila kot dobro delo, ki ga redno počneš in ga lahko tudi vsi drugi?

Nič te ne stane, če sosedi pridržiš vrata, ko ima polne roke vrečk. Še lepše bo obema, če ji boš te vrečke dejansko pomagal nesti do stanovanja. To npr. jaz redno počnem. V tem decembrskem obdobju je polno akcij, kjer zbirajo darila in pomoč, seveda je lepo, če sodelujemo v tem, a lepše bi bilo, če v vsem tem ne bi sodelovali le decembra. Nekaj narediš že, če se vpišeš na mailing listo kakšne humanitarne organizacije, da si obveščen o projektih, ki jih pripravljajo in lahko najdeš kakšnega, kjer lahko sodeluješ. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da s takšnimi dobrimi deli začneš v svojem bližnjem krogu. Spremenimo najprej svoj mini svet, zato da bomo lahko spreminjali ves svet.

Kako sama dojemaš to predbožično norijo in evforijo, ko so nakupovalni centri polni, nekateri se dejansko zadolžujejo ob nakupu daril ipd.?

Vse bolj razmišljam tudi o tem, kaj bo to prineslo naknadno, predvsem iz vidika vse odpadne embalaže, zavijalnega papirja, vrečk, škatel ... Sicer pa sama nisem navdušena nad vsem tem potrošništvom, ne spomnim se, kdaj sem sploh nazadnje stopila v nakupovalni center. Zdi se mi, da potrošniška naravnanost dobiva že fanatične razsežnosti. Saj je treba nakupiti živila, nikoli pa ne bi šla v tak center samo malo na druženje. Tako se zgodijo tisti impulzi, da nekaj vidiš, kar bi imel in nato to kupiš, čeprav tega ne potrebuješ. Kot sem prej govorila o svojem mini svetu, v našem je tako, da se obdaruje samo otroke in še znesek določimo vnaprej, odrasli pa se ne obdarujemo. Tudi sama sem potrebovala nekaj časa, da sem to uvedla, a se je res obneslo. 

Kakšno pa je bilo tvoje leto 2022?

Boljše kot lansko, predvsem z vidika notranjega miru, obvladovanja stresa in postavljanja prioritet. Zdi se mi, da sem v tem letu spet postala bolj spontana. Vmes sem padla v kolesje koledarjev, urnikov, organizacij in to mi ni bilo všeč, zato sem letos to spremenila. Seveda obveznosti ostajajo, a se je moj odnos do njih spremenil. To ne pomeni, da mi je vseeno zanje, a na prvo mesto postavljam svojo družino, ne grem za vsako ceno v nek projekt ... Če bi morala leto 2022 opisati z eno besedo, bi izbrala besedo sproščeno. Precej bolj sem sproščena sama s sabo.

Nazadnje sva govorila januarja, takrat si mi omenila, da se letos veseliš nove prelomnice: 40. rojstnega dne. Kako si doživela ta trenutek?

Ta prelomnica je bila zame čudovita! Že nasploh rada praznujem rojstne dni, sploh ker sem obdana z družino in prijatelji. Letos sem proslavljala s svojo prijateljico, ki je dočakala abrahama in skupaj sva imeli devetdesetko (smeh)! Pripravili sva elektronsko zabavo, najeli sva didžeje in kočo, ki sva jo okrasili po najinem okusu, super je bilo. Vse, kar sem si želela, je tisto, ko rečejo, da pleši, kot da nihče ne gleda. In tako je bilo. Sicer je bilo tam ogromno najinih prijateljev, ki so to gledali, a občutek je bil fantastičen, ker smo bili sami domači, bližnji. In marsikdo je rekel, da so res uživali in to nama je bilo obema pomembno, da tudi midva njim to dava.

Leto 2023 trka na vrata, boš vanj vstopila s sloganom 'novo leto, nova jaz'?

Ne bi rekla nova jaz, tega si niti ne želim, ker sem v svoji koži trenutno zelo zadovoljna. Nimam velikih želja po spremembah, želim si le še naprej rasti kot oseba. Seveda pa predvsem zdravja, ne le fizičnega, predvsem duševnega. To je tako zahrbtna stvar, vsak misli, da se mu to ne more zgoditi, a se ti lahko. Še več, ko se ti, se tega sprva sploh ne zavedaš. Če vprašaš mene, bi jaz izobraževanje o duševnem zdravju uvrstila že v osnovno šolo. 

Ne oklevajte in lepšo prihodnost posvetite sebi ali nekomu, ki ga poznate, in to potrebuje. Prijave za novo sezono Delovne akcije zbiramo TUKAJ!