Iz bolečine je nastala ena njenih najlepših in najbolj iskrenih pesmi do zdaj

Kot nam je zaupala Anabel, je pesem April nastala že pred časom. Kar precej dolgo jo je hranila v svojem ustvarjalnem arhivu, saj je čutila, da še ni prišel pravi trenutek za njen izid. Ta "pravi trenutek" danes sovpada z njenim osebnim in umetniškim razvojem, ki je pesem šele zdaj postavil v pravi kontekst.

Naslov pesmi nosi močno simboliko, ki se navezuje na njeno vsebino in čustveno dinamiko odnosa, o katerem govori. "April je mesec kontrastov. Recimo en trenutek je sonce, naslednji dež in to mi je zelo blizu, ker v pesmi opisujem odnos, ki je bil na trenutke precej vroč in hladen. Zato se mi je naslov zdel zelo naraven. Hkrati pa april zame simbolizira tudi preporod, ker po dežju vedno posije sonce. "

Prav ta dvojnost, svetloba in tema, bližina in oddaljenost, je ključna nit pesmi, ki se razteza skozi celotno zgodbo.

Anabel je v zadnjih letih doživela izgubo, ki je močno vplivala na njeno življenje in ustvarjanje. Prav to tematiko pa zelo izrazito opazimo že v prvem singlu. "Tukaj gre za izgubo odnosa in prihodnosti, ki sem si jo predstavljala z neko osebo. Gre za tisti občutek, ko ne izgubiš samo človeka, ampak tudi vse, kar bi lahko bilo. April je tako ostal kot mesec spomina, minevanja, mesec, ki me vedno znova poveže s temi občutki in to zgodbo," pove iskreno.

Pred premorom je bila Anabel znana po bolj energičnem, pop-rock zvoku, medtem ko se zdaj vse bolj nagiba k akustični, minimalistični in čustveno izpostavljeni glasbi. "Ta akustična smer je bila pri meni vedno prisotna, ker večino pesmi napišem na kitaro. Razlika je samo v tem, da sem si zdaj dovolila to tudi pokazati. Na odru se najbolje počutim takrat, ko sem preprosto jaz s kitaro, brez pretvarjanja in brez potrebe, da bi bila neka druga verzija sebe. Želim si deliti svoje zgodbe iskreno, brez odvečnega "nastopanja", ker verjamem, da je manj več. In mislim, da je zdaj pravi čas, da stojim za sabo točno takšna, kot sem."

Vizualna podoba singla April nadaljuje isto zgodbo kot glasba: zgodbo prehoda iz bolečine v rast. Videospot je bil zasnovan zelo hitro, a z jasno simboliko. "Od prve ideje do realizacije je minilo komaj sedem dni, kar je bilo res intenzivno in brez fantastične ekipe mi tega ne bi uspelo realizirati. Ideja je bila pravzaprav precej preprosta: nismo želeli pokazati samega "aprila" kot dežja, ampak njegov trenutek po nevihti. Zato v spotu stojim v blatu, ko je najhujše že mimo, in čakam na preporod. Ta se potem tudi zgodi – iz tega niča začne rasti življenje. Gre za simboliko, da kljub težkim izkušnjam vedno obstaja pot naprej."

Motiv blata, dežja in kasnejšega razcveta rož tako vizualno ponazarja proces okrevanja, ki ga opisuje tudi pesem. Sprememba ni vidna le v zvoku, ampak tudi v njenem vizualnem izrazu. Blond podobo je zamenjala nežna rožnata estetika, ki simbolizira novo poglavje. "Pri tej spremembi ni bilo neke velike filozofije. Sem precej impulzivna oseba in rožnate lase sem si želela že od malega. Mislim, da se ni treba vedno tako resno analizirati. En dan ti je nekaj všeč, drug dan nekaj drugega in trenutno se najbolje počutim takšna, rozika," nam je povedala.

Ustvarjalni premor je bil zanjo predvsem obdobje učenja in osebne rasti, ki ji je spremenilo pogled na življenje in delo. Kot pravi sama: "V teh dveh letih sem se naučila, da lahko vedno začnem znova in da sem veliko močnejša, kot sem mislila. Predvsem pa sem začela bolj zaupati sebi in svojim občutkom. Danes na življenje gledam bolj mirno in ne kot nekaj, kar gre proti meni, ampak kot nekaj, kar se dogaja zame. Naučila sem se potrpežljivosti in tega, da dam času čas. Verjamem, da se stvari postavijo na svoje mesto takrat, ko smo nanje zares pripravljeni."

Najbolj ranljiv del njenega ustvarjanja pa ostaja povezan z izgubo mame, o kateri govori previdno in iskreno hkrati. "Smrt bližnjega, še posebej starša, je nekaj, kar te globoko zaznamuje in spremeni tvoj pogled na življenje. Jaz sem izgubila mamo in to je izkušnja, ki ostane s tabo za vedno. O tem sicer ne govorim veliko, ker čutim, da je minilo še premalo časa. A hkrati se mi zdi pomembno, da se o smrti govori, ker je to nekaj, s čimer se prej ali slej sooči vsak. Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš neizmerno rad, se ti življenje res obrne na glavo, ampak v tem procesu začneš tudi drugače gledati na svet. Za zdaj si dovolim čas in prostor za žalovanje, da ta bolečina postopoma postane bolj tiha in znosna."

April pa ni zaključena zgodba, temveč uvod v večji projekt. Anabel napoveduje album, ki bo še bolj oseben in iskren. "Gre za pesmi, v katerih pokažem del sebe, ki ga do zdaj še nisem delila. Tako kot pri Aprilu so bile tudi te pesmi dolgo nekje na polici, v moji glavi in so čakale na pravi trenutek, da pridejo na dan. In zdaj se mi zdi, da je ta čas končno prišel."

Tudi njena prihodnost ostaja usmerjena v avtentičnost in bližino z občinstvom. "Želim si nadaljevati z ustvarjanjem, izdajanjem glasbe in sodelovanjem z ljudmi, ki verjamejo vame in v mojo glasbo. In pa da bi ljudje ob poslušanju Aprila začutili, da niso sami. Da po vsakem dežju vedno posije sonce in da tudi takrat, ko se zdi nekaj neznosno ali nerešljivo, vse sčasoma mine in se postavi na svoje mesto," nam je zaupala pevka.

In prav v tem je bistvo njenega novega poglavja: ne v popolnosti, ampak v iskrenosti, ki dopušča, da se skozi bolečino počasi rodi nekaj novega.