Zasedba Bečo & Company je petčlanska glasbena skupina, ki jo sestavljajo vrhunski glasbeniki, ki so si v preteklih letih nabrali veliko odrskih in glasbenih izkušenj. Band sestavljajo Elvir Bečič - Bečo (vokal, kitara) Nejc Ušlakar - Nash (kitara, vokal), Žiga Jamnik (klaviature, vokal), Jani Vigec - Vigi (bas kitara, vokal) in Anže Žurbi - Zurby (bobni, vokal). 

Skupino, ki slovi po prepoznavnosti svojega žametno nežno umirjenega pop rock zvoka, je pred štirimi leti ustvaril Bečo, nekoč vrhunski vaterpolist, ki je vaterpolsko žogo in bazen zamenjal za pisanje svojih avtorskih pesmi. Njihov repertoar sestavljajo pesmi iz 80. in 90. let s področja bivše Jugoslavije in na njihovem seznamu predvajanja lahko najdemo uspešnice zasedb, kot so Bazar, Prljavo kazalište, Faraoni, Riblja čorba, Novi fosili, Crvena jabuka, Magnifico in drugi, ter legendarnih avtorjev tistega časa, kot sta Djorde Balaševič in Bajaga. Na njihovem seznamu predvajanja pa je tudi vedno več avtorskih pesmi, kot so Malo više ljubavi, Sretno živjeti, Kolko košta prijatelj in Sječanja ter najnovejša: Nju sam voleo. 

Preden skočimo v pogovor, nam zaupajte, kako bi se opisali kot band za tiste, ki vas še ne poznajo, če bi morali izbrati tri pridevnike? 

Žiga: Povezanost, prijateljstvo in kreativnost.

Zadnje leto je bilo za vse nas polno izzivov, glasbeniki pa ste se morali soočiti še s posebej neugodno situacijo, ki bi marsikomu vzela voljo in energijo do ustvarjanja. A očitno vi nimate tega problema, saj ste zelo ustvarjalni. 

Bečo: Situacija izzivov v tej pandemiji nas dela še močnejše, ker vemo, da je ljubezen tista, ki osvobaja, resnica je tista, ki daje čistost odnosom. Naš bendovski ''problem'' je, da smo enotnega mnenja, da je treba povrniti ljudem ljubezen, spoštovanje, zaupanje v sebe ... Če nas bo samo en slišal in se premaknil, zbudil, smo dosegli svoje.

Pa je bilo vmes kakšno obdobje, ko ste bili malo potrti in brez navdiha? Kaj vas v takšnih trenutkih spravi nazaj v pogon? Vam da motivacijo?

Zurby: Seveda so prišli taki trenutki, vendar vsakič, ko nastopi tak trenutek, mora človek stopiti iz cone udobja in se vprašati, zakaj je tu in zakaj ustvarja. Ti "slabi trenutki" te na nek način potisnejo v kot, odprejo določena čustva in dajo navdih za nadaljnje ustvarjanje.

Ko ustvarite novo pesem, komu jo date najprej za poslušati? Kdo so vaši najboljši kritiki?

Jani: Najprej jo poslušamo kar sami in to neštetokrat. Če nam ni všeč, potem verjetno tudi drugim ne bo. 

Kaj želite, da ljudje začutijo ob poslušanju vaše glasbe?

Bečo: Želimo, da začutijo nas in naša sporočila, ki jih počasi pošiljamo v svet. Naše sporočilo je zelo preprosto: da si zaupaj in bodi to, kar si. Malo več ljubezni na dan odžene probleme stran.

Lahko bi rekli, da je rdeča nit vseh vaših dosedanjih avtorskih pesmi ljubezen. Ljubezen do življenja, do prijateljev, do sebe ... Znani pregovor pravi 'Ljubezen svet vrti', se strinjate?

Bečo: Dostikrat se znajdemo v situaciji, ko se je treba samo malo zbuditi in poiskati samo malo več ljubezni. In se strinjamo: vse bi se moralo vrteti okoli ljubezni!

Obenem pa je ljubezen tudi ena najbolj priljubljenih muz številnih glasbenikov. Tudi vi pogosto črpate navdih za novo glasbo v ljubezenskih izkušnjah?

Zurby: Ja! Zakaj? Ker so to čustva vsakega posameznika, ki jih vsak zase nikakor ne more prezreti, saj v večini izhajajo iz srca. Drugače rečeno, niso racionalne narave. In ravno tu se vedno znova navdušimo, zlomimo, naučimo, preživimo, živimo ... In ta krog se ponovi. Na vsakem področju posameznikovega življenja. Ljubezen ali ljubezenske izkušnje niso samo izkušnje iz partnerske ljubezni, ampak ljubezni do vsega, kar obstaja. Ljudje, živali, stvari in hobiji. Vse!

Katere pa so po navadi večji navdih, tiste bolj boleče ali lepe?

Žiga: Zdi se mi, da boleče, čeprav bi bilo bolje ravno obratno.

No, ena takšnih je vaša zadnja pesem, ki nosi naslov 'Nju sam voleo', ki pripoveduje zgodbo o neuslišani ljubezni. Lahko po tem sklepamo, da bo ta pesem balada in nekoliko bolj umirjena od prejšnjih?

Jani: Sam slišim pesem kot trenutek, ko spustiš in pozabiš vse ter se odločiš, da greš naprej v ljubezni ... Do sebe in življenja. In to je vesel trenutek, sproščen, 'groovy'. 

Močno ljubzen in pripadnost je mogoče čutiti tudi med vami, med člani banda. Kaj vas še združuje poleg ljubezni do glasbe?

Zurby: Šola, šola, šola. Eden od drugega se učimo, smo včasih nepotrpežljivi, neposlušljivi, se ne sprejemamo v trenutku, ko nas nekaj udari po glavi, vendar pa smo ugotovili, da vedno znova in vedno z manj preprekami te stvari rešujemo. In si obenem dovolimo biti to, kar smo. Vsak zase in kot celota. Z drugimi besedami, biti član benda, ki ustvarja in je predan svojemu delu, je približno tako, kot biti v partnerstvu z ljubljeno osebo in jo sprejemati, jo podpirati v kakršni koli situaciji ter ji ob težkih trenutkih dajati prostor, ki ga potrebuje. Tu je stvar popolnoma enaka, le da je več ljudi celota vsega tega odnosa. 

Je po vašem mnenju to tudi eden od ključev za uspešno in dolgo delovanje banda?

Nejc: Najbolj pomemben ključ za uspešno sodelovanje je iskrenost, obdana z veliko ljubezni, spoštovanja in sprejemanja drug drugega.

Je nastopanje na odru za vas oblika terapije? Jo trenutno zelo pogrešate? 

Bend: To vemo zdaj. V svetu pred epidemijo, ko je bilo vse normalno, se tega nismo toliko zavedali. Ko je prišlo do prvega zaprtja, nekaj časa nismo imeli vaj. In ko smo jih spet imeli, je bilo to več kot le terapevtsko. In seveda je oder tista droga, ki jo glasbenik najbolj potrebuje. Tako da čakamo v nizkem štartu, da stopimo nazaj na naš ljubljeni, pogrešani oder.

Sicer pa je glasba na splošno ena najboljših terapij. Kakšen odnos imamo po vašem mnenju ljudje do glasbe? Jo dovolj cenimo?

Nejc: Odnos do glasbe je odvisen od posameznika, ampak sem prepričan, da ima vsak nek trenutek, ko ga glasba premakne in vzbudi občutke sreče, žalosti, veselja, spominov ... Mislim, da če bi za en dan postali gluhi, bi hitro dojeli, kako zares je pomembna glasba.